Kdo ne razume pravil žanra?

Trenja med Stanleyjem Kubrickom in Stephenom Kingom glede filmske predelave romana Izžarevanje so že postala del popkulturne folklore. A zdi se, da je veliki pisec horor žanra po skorajda 40 letih z Doktor Sleepom v režiji Mikea Flanagana končno dobil svojo filmsko različico Izžarevanja.

Ewan McGregor je stopil v čevlje Dannyja Torranca, ki se je 
približno 40 let po krvavih dogodkih v hotelu Overlook moral 
ponovno soočiti z lastnimi demoni in travmami iz otroštva.
Ewan McGregor je stopil v čevlje Dannyja Torranca, ki se je približno 40 let po krvavih dogodkih v hotelu Overlook moral ponovno soočiti z lastnimi demoni in travmami iz otroštva. 

Kar je za številne cinefile najboljša psihološka grozljivka vseh časov, je za Stephena Kinga delo človeka, “ki ni razumel horor žanra”, označil pa ga je tudi kot “kadilaka brez motorja, ki ga lahko občuduješ samo kot skulpturo”. Stanley Kubrick, ki je zavrgel Kingov osnutek in se scenarija lotil s pisateljico Diane Johnson, je s filmsko priredbo Izžarevanja namreč stopil na občutljiva tla, saj naj bi v tej knjigi King opisal tudi nekatere svoje težke življenjske preizkušnje, povezane s pisateljevanjem, alkoholizmom in družino. Najbolj se je King obregnil ob lik žene Wendy, ki naj bi ga začrtal zelo sovražno do žensk, ter neprepričljivo psihološko preobrazbo njenega moža Jacka Torranca.

A miniti je moralo skorajda 40 let, da se je King lotil nadaljevanja zgodbe. Takoj po izidu knjige z naslovom Doktor Sleep leta 2013 jo je že pograbil filmski velikan Warner Bros Pictures. Scenarija se je najprej lotil Akiva Goldsman, kasneje, leta 2017, pa so producenti režijo in predelavo scenarija zaupali iznajdljivemu multipraktiku Mikeu Flanaganu, potem ko se je izkazal s Kingovo adaptacijo novele Gerald’s Game.

Duhove preteklosti utaplja v alkoholu

Zgodba se dogaja približno 40 let po pretresljivih dogodkih v hotelu Overlook, ko sin Danny Torrance (Ewan McGregor) skuša demone preteklosti in svoje ekstrasenzorne sposobnosti potlačiti z izdatnimi količinami alkohola in nasiljem. Nekega dne se odloči temu avtodestruktivnemu življenju narediti konec in se odseli v drug kraj, kjer dobi službo v hospicu in kjer se ga oprime ime Doktor Sleep. Ko se za silo spravi k sebi, nekega dne na domači steni zagleda nedolžen zapis Hello. Polagoma se začne telepatska komunikacija z deklico Abro (Kyliegh Curran), ki ima še močnejše sposobnosti kot Danny, njen žar pa opazijo tudi “vampirji”, ki si večno življenje zagotavljajo s strahom in bolečino ljudi, ki izžarevajo. Danny in Abra združita moči proti omenjenim zlohotnežem, Danny pa se zave, da se bo moral ponovno soočiti s svojimi najtemnejšimi travmami iz obdobja hotela Overlook.

Raje skulpturo kot lupino

Flanagan je v Doktor Sleepu skušal čim bolje združiti knjigo ter njegovo filmsko različico in se pokloniti obema, tako Kingu kot Kubricku. Rezultat je krhka “lupina” z neprepričljivo nametano vsebino, če parafraziramo Kingovo opazko o Kubrickovi “skulpturi”. Razen izkušenega in bolj prepričljivega McGregorja so preostali igralci bolj kot ne statisti, ki padajo kot domine, vse do ultimativnega spopada, kjer se Danny in Abra soočita z “vampirsko matrono” (Sarah Ferguson) in kjer si Flanagan da največ duška s klasičnimi pokloni Kubrickovemu Izžarevanju. Prav tako so zapleti v zgodbi izpeljani zelo plastično, trenutki groze pa ostajajo v miljeju “popcorn” grozljivke. Flanagan žal ni Robert Eggers (The Witch, Lighthouse) ali pa Ari Aster (Hereditary, Midsommar), ki sta, poleg bolj angažirano šaljivega Jordana Peela (Get Out, Us), trenutno najbolj vznemirljiva sodobna ameriška režiserja na področju psihološke grozljivke.


Najbolj brano