V zraku ni časa za vprašanja

Helikopterska nujna medicinska pomoč v naši državi deli usodo marsikaterega projekta, za katerega nihče ne ve natanko, kako bi ga zasukal v pravo smer. Še sreča, da ima Slovenska vojska, za razliko od policije, dovolj delujočih helikopterjev, ki prevažajo hudo poškodovane in hudo bolne, pa inkubatorje z nedonošenčki ...

Po skoraj treh desetletjih samostojnosti bi sicer pričakovali, da bi ob pogledu proti nebu uzrli zrakoplove ustreznih barv in z ustreznimi oznakami. Da se ne bi ob vsakem letu sivo-zelenih helikopterjev spraševali, ali imajo vojaki kakšno vajo, pač pa bi natančno vedeli, da helikopter lovi minute, ki ločujejo življenje od smrti.

Vprašanje medicinskih prevozov je le eno v nizu vprašanj, koliko zrakoplovov naša država sploh potrebuje in za kakšne namene.

Številke so zgovorne. Vojaški helikopterji so v prvih devetih mesecih posredovali v 616 primerih, od tega so v 417 primerih poskrbeli za nujno medicinsko pomoč in v 32 za prevoz inkubatorjev. Skupno so prepeljali 645 poškodovanih ali obolelih. Na posebni proračunski postavki obrambnega ministrstva je bilo v začetku leta za delovanje dežurnih helikopterskih posadk rezerviranih 1,7 milijona evrov, do konca septembra so stroški presegli 1,8 milijona, porabo do konca leta pa ocenjujejo na nekaj več kot 2,1 milijona.

Pa je vojska edina, ki mora v naši državi skrbeti za helikopterske medicinske prevoze? Od lanskega oktobra je to res izključno njena skrb, saj ima policija od šestih helikopterjev prizemljene štiri, sedmi član flote pa je v Slovenijo priletel nedavno in še ni v operativni uporabi. Pa tudi ni namenjen reševanju zdravstvenih zagat, temveč varnostnim, ki jih, tako kot v zdravstvu, ni malo. Po ocenah zdravstvenega ministrstva bi bilo optimalno, če bi v dveh bazah (na Brniku in v Mariboru) za potrebe nujne medicinske pomoči in sekundarne prevoze imeli na voljo tri helikopterje. Denar za morebitno nabavo helikopterjev morata zagotoviti nosilca prevozov - vojska in policija, vendar namenskega nakupa helikopterjev za medicinske potrebe ni v proračunskih načrtih ne obrambnega in ne notranjega ministrstva. Vprašanje helikopterskih medicinskih prevozov je le eno v nizu vprašanj, koliko zrakoplovov naša država sploh potrebuje in za kakšne namene, pa tudi, kako in kdaj bo prenovila relativno zastarelo floto. Politika poti do odgovora očitno ne najde, v zraku pa za razmišljanje ni časa.


Preberite še


Najbolj brano