Nova era za gorivo

Se bliža pomemben premik v reševanju težav z emisijami in CO2? Tehnologija sploh ni tako nova kot se zdi.

Lovljenje ogljikovega dioksida iz zraka ni nekaj novega, znanje in tehnologijo za to ima človeštvo že od leta 1950. Zakaj tega ne počnemo, pa je tudi jasno - ker je finančno zelo potratno in nesmiselno.

Nova rešitev Direct air capture, ki so jo razvili konec 90. let prejšnjega stoletja, je zdaj že prišla v okvire finančne smiselnosti. Sicer še nismo čisto tam, smo pa blizu. Eno od podjetij, ki se ukvarja z raziskovanjem te tehnologije, je Carbon Engineering (CE), ki ga finančno podpirajo Bill Gates, BHP, Oxy Low Carbon ventures in Chevron Technology. Za nekaterimi v bistvu stojijo naftne družbe, vseeno pa ima CE že en obrat, kjer ne samo lovijo CO2 iz zraka, pač pa ga lahko spremenijo tudi nazaj v gorivo, kar je najbolj pomembno.

Proces, imenovan Air to fuels (zrak v gorivo) ali A2F, ima tri faze: v prvi se CO2 skozi ventilatorje in posebno satovje polovi iz zraka. V naslednji fazi z elektrolizo vode dobimo vodik in kisik in v zadnji, tretji fazi, vodik in CO2 sintetizirajo v gorivo. Sliši se idealno, razen da je tu vedno “če” in ta se nanaša na izvor elektrike, ki je potrebna za elektrolizo vode in poganjanje tovarne.

Naj spomnimo, več kot 80 odstotkov elektrike na planetu je še vedno iz nafte, premoga in plina. Če je ta elektrika, na primer, iz obnovljivih virov, potem je proces popolnoma čist, brez emisij in stranskih produktov. In tudi če v procesu pokuriš nekaj fosilnih goriv, lahko ta CO2 še vedno do neke mere ponovno uporabiš. Kot pravi šef CE, Steve Oldham, so goriva, pridobljena s tem procesom boljša od tistih na klasičen način. Ne samo, da izgorevajo bolj čisto, brez žvepla na primer, imajo pa tudi višjo kalorično vrednost kot tista, pridobljena iz nafte.

In zakaj se to še ni prijelo? Stroški in še enkrat stroški - izdelava goriv na takšen način je še vedno precej dražja v primerjavi z običajnimi. CE vseeno pričakuje komercialno rabo čez kakšnih pet let. Največji problem so seveda stroški elektrolize (in posledično je to tudi glavni razlog, ko gre za gorivne celice v avtomobilh, o.p.). Razbijanje atomov vodika in kisika iz molekule vode je zelo energijsko potraten proces, ki zahteva veliko elektrike. Če bi vodik “rasel” na drevesu, bi bila to seveda druga zgodba in cene sintetičnih goriv bi po vsem svetu dramatično padle.

Carbon Engineering ima finančno zaledje v naftnih družbah. Vendar ne zato, da bi to tehnologijo odkupile in jo uničile, da bi še naprej prodajale naftne derivate. Eden od razlogov je, da bodo takšna goriva lahko dosegla kupce skozi že uveljavljene prodajne mreže na precej cenejši način kot če bi podjetja, kot je CE, vzpostavljala svojo prodajno mrežo. In nenazadnje, mogoče bodo naftna podjetja gorivo lahko dobavljala, ne da bi sploh črpala nafto.

---