Kdo še dobi posojilo in kdo lahko o njem samo še sanja?

S 1. novembrom se bodo močno zaostrili pogoji za najem posojil. Nova pravila Banke Slovenije bodo nekaterim zagotovo sesule finančne načrte, marsikdo pa posojila sploh ne bo mogel najeti. S tem se bodo morali sprijazniti upokojenci z do 700 evrov starostne pokojnine, pa tudi zaposleni, ki prejemajo manj kot 928 evrov neto plače in preživljajo enega otroka.

SLOVENIJA > Po sklepu Banke Slovenije o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva lahko ročnost potrošniških posojil znaša največ sedem let. Hkrati pa sklep omejuje znesek največje mesečne obremenitve. Potrošniku mora po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati na računu najmanj znesek, ki predstavlja 76 odstotkov minimalne bruto plače; to pomeni 674 evrov do konca leta oziroma 715 evrov po 1. januarju prihodnje leto, ko se zviša minimalna plača. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi ta znesek, do 402,18 evra. Znesek preživljanja otroka v dvostarševski družini znaša 237,29 evra, za preživljanje otroka v enostarševski družini pa 309,68 evra.

Kdo dobi posojilo in kdo ne več?

Poglejmo nekaj primerov, ki so jih pripravili v Združenju bank Slovenije.

Bo postopek daljši?

V večini bank v zadnjih tednih niso opazili večjega povpraševanja po posojilih, ki bi ga lahko povezali z bližanjem uvedbe strožjih pogojev za njihov najem. V Primorski hranilnici ne pričakujejo, da se bo zaradi novih pravil podaljšal ves postopek do dokončne odobritve posojila, v Delavski hranilnici pa menijo drugače. “Izpolnjevanje zahtev sklepa o makrobonitetnih omejitvah bo dodatno povečalo že tako veliko količino dokumentacije, kar onemogoča digitalizacijo procesa, posledično pa, sicer v manjši meri, tudi na dolžino postopka odobritve posojila.” V Primorski hranilnici se največ ljudi odloča za potrošniška posojila do pet let, povprečen znesek znaša od 3000 do 5000 evrov. Pri stanovanjskih posojilih, ki prevladujejo v tej hranilnici, povprečna ročnost znaša 20 let.

Starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata 1056 evrov neto plače in še nista obremenjena s posojili, bi lahko prejela po 7000 evrov potrošniškega kredita za sedem let (po novem bo namreč ročnost omejena na sedem let). V primeru stanovanjskega posojila na 20 let pa se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 18.000 evrov (skupaj za 36.000 evrov), če oba prejemata 1056 evrov neto plače. Po tem tudi dodatno kreditiranje ne bo več možno.

Nobeden od staršev z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata 928 evrov neto plače, posojila ne more najeti.

715 evrov bo moralo posojilojemalcu na mesec ostati po plačanih vseh kreditnih obveznostih po 1. januarju. 237 evrov najmanj stane otrok v gospodinjstvu z dvema zaposlenima in enim mladoletnim otrokom. 310 evrov stane preživljanje otroka v enostarševski družini.

Upokojenec, ki prejema 800 evrov neto pokojnine in še ni obremenjen s posojili, lahko dobi največ 6000 evrov potrošniškega posojila za sedem let. Stanovanjskega posojila za 20 let pa zaradi starosti ne more dobiti.

57 odstotkov upokojencev, ki prejemajo do 700 evrov pokojnine, posojila pri bankah ne bo moglo več dobiti.

Koga bo najbolj udarilo?

Banke težko določijo, kolikšen del populacije ne bo več kreditno sposoben, ker je to odvisno od trenutne zadolženosti, števila družinskih članov in še nekaj dejavnikov, pojasnjujejo na Združenju bank. Glede na statistične podatke pa ocenjujejo, da kar 57 odstotkov upokojencev (213.000 od 380.000), ki prejemajo starostno pokojnino do 700 evrov, posojila pri bankah ne bo moglo več dobiti. Enako usodo bo delilo tudi 20 odstotkov zaposlenih (114.000), ki prejemajo neto plačo do 928 evrov in preživljajo enega ali sopreživljajo enega otroka. Nova pravila bodo odnesla sanje o posojilu tudi za deset do 25 odstotkov zaposlenih iz višjih razredov neto plač.

Zaostritev pogojev za najem posojil bodo seveda občutili v bankah. “Ko se dvigne prag, določen za kreditno sposobnost, je, razumljivo, manj ljudi kreditno sposobnih. Čas bo pokazal, za koliko bo upadel obseg posojil fizičnim osebam, dejstvo pa je, da je padec neizbežen. Glede na postavljena merila bo to najbolj vplivalo na osebe z nižjimi prihodki in osebe z vzdrževanimi družinski člani,” pravi Klemen Bajt, predsednik uprave Primorske hranilnice.

114.000 zaposlenih s plačo do 928 evrov, ki (so)preživlja enega otroka, pri bankah ne bo dobilo posojila.

“Ocenjujemo, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50 do 70 milijonov evrov na mesec oziroma od 600 do 740 milijonov evrov na leto,” ocenjujejo v združenju bank. Dodajajo, da je učinke težko natančno oceniti. Nova pravila namreč veljajo izključno za banke in hranilnice ter podružnice tujih bank, ki poslujejo v Sloveniji. Ne veljajo za lizing družbe in druga podjetja, ki se ukvarjajo s potrošniškim kreditiranjem (niso banke), prav tako ne velja za čezmejno zadolževanje gospodinjstev (tudi za neslovenske spletne kreditne ponudbe).

Več zadolževanja na sivem ali nereguliranem trgu?

“Del potrošnikov se bo verjetno odločil tudi za zadolževanje na 'sivem' ali nereguliranem trgu, ki ni transparenten, in bo zaradi takšne odločitve lahko plačeval občutno višje stroške. Hkrati pa bo ta del potrošnikov izpostavljen tudi tveganjem ter drugačnim pravilom izterjave,” še ocenjujejo v združenju. Stroka sicer ocenjuje, da ne bo prišlo do večjega prelivanja iz bančnega na sivi trg. Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije verjamejo, da je treba potrošnika zaščititi, banke pa da so dolžne odgovorno kreditirati. Izločitev življenjskih stroškov iz kreditiranega obsega pomaga posamezniku pri ocenjevanju lastne kreditne sposobnosti in lažjega odplačevanja dolgov.

V združenju bank opozarjajo tudi na širše posledice omejitev. Zmanjšanje kreditiranja bo vplivalo tudi na manjšo potrošnjo v maloprodaji, na nakupe zlasti rabljenih stanovanj, kar bo odsevalo v nižjih prihodkih države (manj DDV). V vmesnem obdobju, dokler država državljanom ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, v združenju ocenjujejo, da se bo znižal življenjski standard, saj si nekateri ne bodo mogli privoščiti določenih dobrin. Zaradi omejevanja zasebne potrošnje pa bo ukrep po njihovem mnenju tudi negativno vplival na rast BDP.

---