Življenje, smrt in - Afrika

Gabriela Babnik je specialistka za afriško literaturo in piše zlasti o življenju med Afriko in Evropo.

Roman Tri smrti je razdeljen na tri dele, med tri ženske, ki predstavljajo tri različne tipe migracij, in sicer vrnitev iz Evrope v Afriko, potovanje vanjo in beg iz Afrike v Evropo. Skupna nit zgodb pa je smrt ljubljene osebe in njen vpliv na še žive. Glavne junakinje so Mama, Ida in Mirjam, vsaka iz svojega družbenega razreda in okolja, z različnimi izkušnjami.

V prvem delu Gabriela Babnik predstavi Mamo, žensko iz ruralnega afriškega okolja, ki se je odločila zapustiti nasilnega moža. S smrtjo njene matere Nne bralec spozna Mamino preteklost - kako je bila posiljena v domačem stranišču in se je kasneje zaradi nosečnosti morala poročiti s posiljevalcem. Gre torej za okolje, v katerem vlada moška beseda, a Mamina odločitev, da zapusti moža, predstavlja začetek sprememb. Smrt očeta Oliverja, slovenskega dopisniškega novinarja, je zaznamovala Ido. Na očetovo povabilo se je Ida odpravila v Burkino Faso. Toda Oliver jo je povabil v Afriko, da bi se poslovil od hčere, saj je v hotelski sobi storil samomor. Z raziskovanjem očetove preteklosti je Ida iskala očeta, ki zaradi narave novinarskega poklica ni bil najbolj prisoten v njenem otroštvu. Tretje poglavje pa obravnava tip migracije, ki je vsem nekoliko bolj znan, saj je bolj množičen - pobeg iz Afrike. Tretja zgodba predstavi Mirjam, vdovo ubitega predsednika Benjamina Franklina, ki je s preživelima sinovoma zaradi svojega in njunih življenj pobegnila v Francijo. Po 30 letih bivanja v Marseillu se odloči vložiti zahtevo za razjasnitev moževega umora.

Tri ženske so zaznamovale smrti in težko življenje, a so z osebnim uporom preživele. Avtorica je travmatične izkušnje in osebne odnose med literarnimi osebami predstavila skozi nekakšen poetičen jezik, kjer vsi stavki zvenijo lepo, kar je lahko za povprečnega bralca, ki ne pozna literarnih teorij, moteče, saj takšni stavki lahko dolgočasijo. Tudi bistvo romana bi bilo mogoče strniti na manj strani, saj se zdi, da nekatere zgodbe oziroma odnosi med literarnimi osebami ne doprinesejo k samemu sporočilu romana in jih zato tudi hitro pozabimo.  

---