Razglednice so priče nekega časa

Pred 18 leti so v Mestni knjižnici Izola kupili prvih 110 starih razglednic in njihovo zbirko od takrat povečali na 1500 primerkov. Izolo prikazuje slabih 400 razglednic, najstarejše štiri so iz leta 1899 in so izdelane v litografski tehniki, na ostalih so motivi drugih istrskih krajev, tudi Sečovelj, Semedele, Bertokov in Valdoltre. Zbirko vsako leto povečajo za približno 60 enot.

Na največ izolskih razglednicah je   pristanišče, mandrač z Velikim 
trgom ali Porto Apollo. Na jadru ribiške barke  pred  “carinskim 
pomolom”   mož  reže ženi  jezik.    Foto: Vir: Mestna knjižnica Izola
Na največ izolskih razglednicah je pristanišče, mandrač z Velikim trgom ali Porto Apollo. Na jadru ribiške barke pred “carinskim pomolom” mož reže ženi jezik.  Foto: Vir: Mestna knjižnica Izola

IZOLA > Direktorica knjižnice Marina Hrs pravi, da se cena starih razglednic giblje od 10 do 100 evrov. “Najdražje so tiste najbolj redke, litografske ali pa s posebnimi motivi, ljudmi in domačimi živali, kot so osli,” pojasnjuje. Izolskih razglednic je malo, saj je bila Izola v primerjavi s Koprom in Portorožem manj znana, na prelomu 20. stoletja so izpostavljali predvsem kopališče Porto Apollo med zdajšnjim Delfinom in Arrigonijem.

Po besedah direktorice je stare razglednice vse teže dobiti, le še na sejmih. V knjižnici so zelo pozorni, da jih ne podvajajo, in čeprav jih namenjajo vsem, ne le obiskovalcem, originalov ne dajejo na vpogled. “Potem ko jih vnesemo v knjižnično podatkovno bazo Cobiss, tako kot knjige, jih digitaliziramo in po sklopih objavimo na naši spletni strani in Kamri, spletnem portalu z digitalnimi zbirkami slovenskih knjižnic (www.izo.sik.si oziroma www.kamra.si, op.a.).”

Prvo razglednico poslali pred 146 leti

Prve dopisnice je avstro-ogrska poštna uprava izdala leta 1869 in v nekaj letih so jih preoblikovali v razglednice. Prvo so poslali leta 1873 iz Nemčije. Na začetku so bile črno-bele, zatem so jih barvali, ročno ali s šablonami. Izdajali so jih založniki, fotografi, tovarnarji, gostilničarji, trgovci, še v prvi polovici 20. stoletja so bile najbolj množično komunikacijsko sredstvo za promocijo kraja in kratka sporočila. Bile so del turistične ponudbe, prenašale so pozdrave v vse dele sveta. Na njihov razvoj je vplival razvoj pošte, fotografije in turizma.

Zbirke razglednic so zelo dragocena kulturna dediščina, nazorno pričajo o spremembah v času in prostoru - na področju urbanizma, arhitekture, krajine, prometne ureditve, noše, običajev ... Lahko služijo kot gradivo za raziskovalna in diplomska dela, so nepogrešljive za turistične vodiče in razstave, uporabili so jih tudi na TV Koper-Capodistria, ko so snemali dokumentarec o Delamarisu. Objavljajo jih na spletnem portalu Izola, kot je bila nekoč, z njimi so okrašene stene javnih sanitarijah ob Lonki. “Knjižnice smo tiste, ki bomo to gradivo ohranile za prihodnje rodove. V digitalni obliki je dostopno tudi izseljencem, delavcem na začasnem delu v tujini, tujcem,” poudarja Marina Hrs.


Najbolj brano