Za proračunskim bliščem so številna tveganja

Proračun za leti 2020 in 2021 je skladen s fiskalnim pravilom, a fiskalni svet vseeno opozarja pred tveganji, povezanimi z njim. Od zunaj lahko proračunske načrte zamaje recesija, ob znotraj pa to, da v predlogih proračunov niso dosledno upoštevane finančne posledice vseh zakonov, ki se sprejemajo.

LJUBLJANA “Imamo proračun, ki se skorajda blešči, na drugi strani pa realna tveganja, ki mečejo senco na proračun in izpolnjevanje fiskalnih pravil,” je o predlogu proračuna za prihodnji dve leti včeraj dejal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

V proračunu le tisto, kar veča prihodke

Fiskalni svet je pri presoji proračuna opazil nedoslednosti. V predlog proračuna so, denimo, vključeni le zakoni, ki bodo predvidoma prinesli nove proračunske prihodke, tisti, ki bodo imeli negativen učinek na javne finance, pa ne. V proračunu je tako upoštevan predvidoma pozitivni učinek novele zakona o urejanju trga dela, ni pa vanj vključen predlog davčnih sprememb, ki bi na prihodke lahko vplival negativno.

Davorin Kračun

predsednik Fiskalnega sveta

“Fiskalno pravilo je zelo podobno kot v drugih evropskih državah. Glavni razlog za spoštovanje fiskalnega pravila je pravočasno preprečiti, da javne finance padejo v dolžniško spiralo.”

“Pričakovanja, da se bo učinkovitost pobiranja davkov v kratkem času tako zelo povečala, da bomo zbrali 74 milijonov evrov dodatnih prihodkov, so dokaj optimistična,” je Kračun podvomil v uresničljivost načrtov vlade, da se bo 138-milijonski izpad proračunskih prihodkov zaradi sprememb lestvice za odmero dohodnine deloma nadomestil z višjo obdavčitvijo kapitala, deloma pa s strožjimi ukrepi boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam.

Fiskalni svet je opazil, da so v predlog proračuna vključene tudi nekatere postavke, ki nimajo podlage v trenutno veljavni zakonodaji. “Na strani odhodkov predlog proračuna predvideva občutno znižanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, vendar takšno znižanje temelji na implicitni predpostavki občutnega znižanja števila upravičencev, kar pa se doslej ni zgodilo,” je enega od razkorakov med realnostjo, ki jo določa sedanja zakonodaja, in proračunskimi predvidevanji opisal Kračun.

Podobno velja za javni sektor: predlog proračuna predvideva majhno povišanje stroškov dela ob predpostavki, da se povprečna plača javnih uslužbencev ne bo spremenila, zaposlenost pa ne bo rasla. Če upoštevamo pretekla gibanja in predsedovanje Slovenije Evropskemu svetu v letu 2021, je to zelo optimistično, menijo v fiskalnem svetu.

Vlada naj odpravi neskladja

Proračun ne upošteva niti učinkov ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če bo do tega prišlo. Fiskalni svet opozarja še na zakonodajne spremembe, ki na kratki rok ne bodo imele finančnih posledic, na dolgi rok pa lahko močno znižajo vzdržnost javnih blagajn. Takšen primer bi bila lahko pokojninska zakonodaja.

Fiskalni svet vladi predlaga, naj pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna - dopolniti ga mora do 6. novembra - odpravi neskladja. Možnosti sta po oceni fiskalnega sveta dve: ali naj proračun realno upošteva vse zakonske predloge, ki lahko še vplivajo na izvrševanje proračuna, ali pa naj se zakonski predlogi prilagodijo izdatkom in prihodkom, kot so načrtovani v proračunu.

---