Pošta Slovenija do sredine leta 2020 ne načrtuje novega preoblikovanja pošt

Pošta Slovenije do sredine prihodnjega leta ne bo več preoblikovala ali zaprla nobene od pošt, so za STA pojasnili v tem državnem podjetju. Kot so dodali, bodo še naprej izvajali pripravljalne aktivnosti za vzpostavljanje pogodbenih pošt, z nadaljnjo optimizacijo omrežja pa ob nekoliko spremenjeni dinamiki nadaljevali v drugi polovici leta 2020.

 Foto: Sta
Foto: Sta

MARIBOR > Na Pošti pojasnjujejo, da je postopek preoblikovanja in ukinjanja pošt odvisen od vrste dejavnikov in traja več mesecev. Eden od teh je prejem soglasja Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), prav tako morajo upoštevati določbo akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve, ki določa, da mora biti javnost v primeru zaprtja pošte o načrtovani spremembi obveščena 45 dni pred tem, o preoblikovanju v pogodbeno pošto pa 30 dni prej.

V podjetju so opravili analizo dosedanjega poteka optimizacije poštnega omrežja s poudarkom na zadnjih dveh letih. Ta je pokazala, da so povprečni formalni in organizacijski postopki optimizacije omrežja vse daljši, kar vpliva na dinamiko optimizacije in terja določene prilagoditve časovnega izvajanja preoblikovanja in zapiranja pošt.

Ne glede na odločitev bodo še naprej izvajali določene nujne aktivnosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno izvajanje poštnega prometa, na primer, ko pogodbeni partner odpove sodelovanje in podobno. Z optimizacijo poštnega omrežja pa bodo z nekoliko spremenjeno dinamiko nadaljevali v drugi polovici leta 2020, so za STA povedali na pošti.

Projekt vzpostavitve alternativne oblike pošte

Ob tem pripravljajo projekt vzpostavitve alternativne oblike pošte za sprejem in izročanje pošiljk, ki je nastal kot posledica želje, da bi v določenih ruralnih območjih, kjer bi sicer pošto zaprli, ohranili prilagojeno obliko stične točke oziroma poštnega okenca. Če bo ocena projekta pozitivna, je prvo takšno postavitev pričakovati konec leta 2020.

Kot je znano, se tako slovenska kot druge pošte po svetu zaradi posledic upadanja klasične pisne komunikacije srečujejo z upadanjem prihodkov od univerzalne poštne storitve. Na Pošti Slovenije so zato že večkrat poudarili, da so prisiljeni iskati rešitve za bolj vzdržno poslovanje in zagotavljanje univerzalne storitve tudi v prihodnje.

V prvi polovici naslednjega leta se bodo zato, ob upoštevanju predloga programa dela Akosa za leto 2020, ki med drugim vključuje pregled in morebitno spremembo splošnega akta, poglobljeno usmerili v argumentacijo za izvedbo drugih predlogov racionalizacije poslovanja. Med te na primer sodi uvedba ločevanja pisemskih pošiljk na prednostne in neprednostne in podobno.

Od leta 2012 so zaprli 67 pošt

Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta sicer pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh ostalih poštnih operaterjev v Evropski uniji. Primerjalni podatki kažejo, da ima slovenska pošta precej visok delež lastnih pošt za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Ta znaša kar 71 odstotkov, medtem ko ima Nemčija le 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbene.

Poštno omrežje v Sloveniji sicer trenutno obsega 485 kontaktnih točk, od tega 321 rednih pošt, 138 pogodbenih pošt in 26 premičnih pošt. Od leta 2012, odkar poteka optimizacija poštnega omrežja, so do danes zaprli 67 pošt, namesto teh pa so na ruralnih območjih vzpostavili 52 pismonoških pošt.

Hkrati uvajajo nove kanale komuniciranja s strankami. V 16 mestih po vsej državi so uvedli 24 paketomatov, uporabnikom je na voljo samopostrežna pošta v Ljubljani, kjer je poleg Kopra na voljo tudi 24-urna samopostrežna enota. Ob tem imajo še pogodbeni dogovor za oddajo in prevzem pošiljk na 114 bencinskih servisih.

Iz gospodarskega ministrstva so ta teden javnosti sporočili, da mora biti univerzalna poštna storitev kljub preoblikovanju nekaterih poštnih poslovalnic zagotovljena vsem državljanom, tudi in predvsem ranljivim skupinam. Ta je po njihovem tako v obsegu storitev kot gostote poštnega omrežja v primerjavi z EU nadpovprečno visoka.

Pošta mora ne glede na spremenjene razmere na trgu v zadnjih letih v vsaki občini zagotoviti najmanj eno pošto ali pogodbeno pošto. "Kontaktna poštna točka do največ 4,5 kilometra zračne razdalje mora biti zagotovljena 95 odstotkom prebivalcem Slovenije in tu niso sprejemljivi nikakršni kompromisi," je opozoril minister Zdravko Počivalšek.

Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da druge komercialne dejavnosti in siceršnje poslovanje Pošte Slovenije ni v njihovi pristojnosti.


Najbolj brano