Mestni svetniki si želijo Joyceove posmrtne ostanke vrniti na Irsko

V luči bližnje 100. obletnice izida romana Ulikses slovitega irskega pisatelja in pesnika Jamesa Joycea je dublinski mestni svet dal pobudo, da bi njegove posmrtne ostanke končno iz Švice prepeljali na Irsko. S tem bi izpolnili željo pisatelja in njegove žene, da bi večno počivališče imela v rodni državi, poroča britanski The Guardian.

Na pobudo so se danes odzvali iz züriške Fundacije James Joyce. 
Fritz Senn, ki je sodeloval pri ustanovitvi fundacije pred 30 leti in 
je danes njen direktor, je dejal, da je veliko nejasnosti glede tega, 
kje si je Joyce želel biti pokopan.
Na pobudo so se danes odzvali iz züriške Fundacije James Joyce. Fritz Senn, ki je sodeloval pri ustanovitvi fundacije pred 30 leti in je danes njen direktor, je dejal, da je veliko nejasnosti glede tega, kje si je Joyce želel biti pokopan. 

DUBLIN > Joyce se je rodil v dublinskem predmestju Rathgar leta 1882, a je večino življenja preživel v inozemstvu, saj je gojil veliko zamero do irske družbe. Umrl je po operaciji razjede na želodcu v Zürichu leta 1941, star je bil 58 let. Pokopan je na züriškem pokopališču Fluntern, skupaj z ženo Noro Barnacle, ki je umrla desetletje za njim. Leta 1966 so njune posmrtne ostanke iz navadnega groba preselili v bolj uglednega, leta 1976 pa so vanj pokopali še njunega sina Giorgia.

Ko je Joyce preminil, je tedanji irski sekretar za zunanje zadeve v Švico poslal zahtevo: "Prosim, da nam sporočite podrobnosti o pisateljevi smrti. Če je mogoče, ugotovite, ali je umrl kot katolik." Pisateljeva žena Nora Barnacle je kasneje zaprosila, da bi njegove posmrtne ostanke vrnili na Irsko, a so na ministrstvu za zunanje zadeve njeno prošnjo zavrnili.

Leta 2022 bo 100. obletnica izida Uliksesa

Skoraj 80 let po pisateljevi smrti pa je v luči 100. obletnice izida romana Ulikses, ki jo bodo praznovali v letu 2022, dublinski mestni svet dal pobudo, da bi bili zadnji želji pisatelja in njegove žene vendarle uslišani in bi jima večno počivališče uredili na Irskem.

Član sveta Paddy McCartan je dejal, da bodo poziv sprva naslovili na irsko ministrstvo za kulturo, dediščino in galščino, o končni odločitvi pa se bosta izrekla irska vlada in ministrstvo za zunanje zadeve.

Po besedah mestnega svetnika si nekateri vrnitve Joyceovih posmrtnih ostankov v domovino ne želijo. "Joyce je kontroverzna figura, o tem ni dvoma. Izgnanstvo je bil ključen element v njegovem pisanju, a zakaj bi ga spremljalo v večnosti? Mislim, da to ni bilo v njegovem načrtu," je še dejal McCartan.

Ni jasno, kje si je želel biti pokopan

Na pobudo so se danes odzvali iz züriške Fundacije James Joyce. Fritz Senn, ki je sodeloval pri ustanovitvi fundacije pred 30 leti in je danes njen direktor, je dejal, da je veliko nejasnosti glede tega, kje si je Joyce želel biti pokopan.

"Kolikor vem, ni nobenih dokazov, da se je Joyce kdaj želel vrniti na Irsko ali da si je celo želel biti tam pokopan. Nikoli ni nazaj prevzel irskega državljanstva, čeprav bi to lahko storil. Večina poznavalcev Joycea bi se s tem strinjala," je dejal Senn.

Pobudo dublinskih mestnih svetnikov je označil kot "boj za kosti" in dodal, da zadeva ni bila dovolj premišljena, saj naj bi bil diplomatski postopek, potreben za izpeljavo prekopa avtorjevih posmrtnih ostankov, težaven. Dodal je, da so v Joyceovem grobu pokopani štirje ljudje, poleg njegove žene in sina tudi sinova druga žena, ki z Irsko ni nikakor povezana. Tudi to bi po njegovem mnenju lahko zapletlo zadeve.

Hkrati pa je Senn opomnil, da so v Zürichu ponosni na Joyceovo poslednje počivališče, saj je bilo vendarle prav to mesto zadnje, v katerem je našel zatočišče.


Najbolj brano