Ciciban bo nov junak!

Mehurčki, pesniška zbirka Otona Župančiča, je nedvomno zaznamovala mnoga otroštva, pa tudi na gledališke odre je že stopila. Z današnjo krstno premiero predstave, ki jo režira in podpisuje Jaka Ivanc, se Ciciban vrača v gledališče in najmlajše popelje v svoj domišljijski svet, ki vselej - glej ga zlomka - vznikne pred spanjem.

KOPER > Režiser Jaka Ivanc, ki je iz Mehurčkov, priljubljene zbirke, izdane tri leta po smrti Otona Župančiča (1878-1949), odbral osem pesmi, je tokrat poskrbel tudi za dramatizacijo in živahno scenografijo. Pesmi, ki jih je uglasbil Mirko Vuksanovič, je povezal v zaokroženo zgodbo, namenjeno najmlajšim gledalcem od tretjega leta naprej, ki se z gledališčem srečujejo prvič.

“Mehurčki so tako veliko in znano delo, da bi lahko iz vsake pesmi naredili predstavo,” pravi Ivanc, ki je, podobno kakor Župančič pri pisanju pesmi za otroke, nič koliko navdiha lahko črpal od svojih dveh malčkov.

Tutošomato v Kopru

Še uradno neregistrirana, a priznana gledališka blagovna znamka Taufer&Mlakar je te dni na odre poslala komedijo Tutošomato, najnovejše besedilo Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja. Včeraj je nova koprodukcija SNG Nova Gorica in Gledališča Koper, ki je minuli teden že premierno nasmejala goriško občinstvo, zaživela tudi v Kopru, kjer bo na sporedu tudi v prihodnjih dneh.

Pustolovščina namesto spanja

Povod za zgodbo je namreč znan vsakomur - odraslim, ki so bili otroci, in najmlajšim, ki podobno doživljajo marsikateri večer - ura pokaže, da bi morali v posteljo, a kaj, ko ni mogoče (beri: največkrat nočejo) zaspati. Ciciban (Rok Kravanja) se takrat v družbi Možička Kopitljačka (plesalec Siniše Bukinca) poda v vznemirljivi svet, v katerem piha mehurčke, jezdi konjička ... Vmes pa skrbna mama (Tinkara Kovač), preverja, ali res spi. In ker si Ciciban zaželi, da zvečer ne bi gledal risank, ampak poslušal prave uspavanke, mu jih zapoje.

Igralec Rok Kravanja je v lik Cicibana, otroka, “ki čuti potrebo, da bi podaljšal dan”, vstopil zlahka. In v njem odkril: “Dobro je, da ni preveč poslušen, ubogljiv - je radoveden, naiven, radoživ in ... drzen. Lepo sporočilo.”

Glasbena rdeča nit

Plesalec Siniša Bukinac, ki svojo vlogo odigra zgolj z gibom, lutko oživlja teatralno tenkočutno, nekoliko posnema Cicibanovo osebnost, a je obenem njegova protiutež, saj zanj skrbi, njegov svet brezkončne domišljije razume tudi takrat, ko ga odrasli ne več. “Eni otroci rečejo, danes bom Batman, drugi jaz bom Superman, Spiderman ... v Mehurčkih pa se pojavi nov junak - Ciciban. In zlahka si predstavljam otroka, ki reče: jaz bom pa Ciciban.”

V predstavi ima glasba izjemno pomembno vlogo. Kakor je za Otona Župančiča veljalo, da se je z enako predanostjo posvečal pesnjenju za otroke in odrasle, tudi za Mirka Vuksanoviča drži, da z enakim navdušenjem ustvarja za oboje. Koprska je že četrta predstava, navdahnjena z Mehurčki, za katero je ustvaril glasbeno spremljavo. In na glasbo so gledališčniki navdušeni. “Glasba je prva popotnica v življenje. In Župančičeve pesmi je uglasbil na tak način, da bi znale z leti ponarodeti,” zatrjuje režiser, ki je v vlogi scenografa ohranil zvestobo legendarnim ilustracijam Marlenke Stupica.

“Diči diči diča, urno na konjiča ...” in drugi biseri iz zakladnice kolektivnega spomina raznolikih otroštev, bodo v prihodnjih dveh mesecih z odra odzvanjali kar tridesetkrat. Za začetek.

---