Po zadnjem predlogu deset pokrajin ter poseben status Ljubljane in Maribora

Zadnji predlog, ki se je izoblikoval znotraj širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Predvidoma bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.

LJUBLJANA > Prizadevanja za ustanovitev pokrajin so se znova okrepila v zadnjih mesecih. Koordinacijo aktivnosti je prevzel predsednik državnega sveta (DS) Alojz Kovšca, širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete pa je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, pri čemer so po besedah Kovšce v sam proces privabili več kot 60 uglednih imen.

Prav vprašanju pokrajin in zadnjim prizadevanjem je namenjen današnji posvet. Udeležence je povabil DS skupaj z združenji občin in ljubljansko pravno fakulteto, kjer posvet tudi poteka.

Proces regionalizacije od spodaj navzgor

Kot je uvodoma poudaril Kovšca, zdaj ni več vprašanje, ali Slovenija rabi pokrajine, vprašanje je le še kdaj, na kakšen način, s kakšnimi pristojnostmi, s kakšnimi razmejitvami in kako čim prej priti do tega rezultata. Tokrat so se odločili za drugačno pot kot ob prejšnjih poskusih ustanavljanja pokrajin: peljati proces regionalizacije od spodaj navzgor. "Združenja občin so ves čas procesa sodelovala tvorno in proaktivno, brez fige v žepu," je dejal.

Brezovnik je pojasnil, da bi bilo po oceni geografov z razvojnega vidika, upoštevaje obstoječih 20 upravnih sistemov, najbolj smiselno in tudi smotrno ustanoviti osem pokrajin. A bi tak model hkrati pomenil tudi izrazito močno in veliko osrednjeslovensko pokrajino s skoraj 770.000 prebivalci, na drugi strani pa izrazito šibko pomursko pokrajino s 117.000 prebivalci, ki že sedaj razvojno zaostaja.

Tako so prišli do nekaterih izjem, ki po Brezovnikovih besedah z nekaterih vidikov niso vsebinsko dobre, so pa pomembne, ker so upoštevali tudi predloge, ki so jih dobili iz lokalnih okolij, predvsem od občin. Poleg tega so upoštevali tudi vidik t. i. lokalne identitete.

Osem ali deset pokrajin

Na tej podlagi so uspeli doseči konsenz o predlogu, "po katerem bi ustanovili deset pokrajin, s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor". Kot argument za slednje je Brezovnik navedel, da ti dve občini dosegata standard 100.000 prebivalcev, obe mesti sta urbani središči mednarodnega pomena in se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine, na območju katerih se nahajata.

Strokovnjaki tako po njegovih besedah predlagajo, naj se odpre razprava o modelu osmih do desetih pokrajin s posebnim statusom Ljubljane in Maribora. Omenjeni koncept izrazito homogenih pokrajin z med 100.000 do 200.000 prebivalci pa po njegovih besedah omogoča prehod v drugo fazo tega projekta, to je določitev pristojnosti in nalog pokrajin, sistema in virov financiranja.

V to drugo fazo se bo morala vključiti aktualna politika z vlado in ministrstvi, saj strokovnjaki nimajo na razpolago vseh informacij, ki bi jih rabili. Predlagajo pa postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov.

Po besedah Kovšce so modelu pokrajinske ureditve "v temeljnih okvirjih rekle da" lokalne asociacije, zdaj mu morajo pritrditi še občinski sveti in na koncu vlada. "Model bodo diskutirali na občinskih svetih toliko časa, dokler ne bomo dobili konsenza in ko bomo dobili konsenz lokalnih skupnosti, bomo šli s tem modelom pred vlado," je napovedal predsednik DS.

---