O nevarni hrani obveščajo le, če je ta še v obtoku
Obveščanje potrošnikov o sulfitu žveplovem dioksidu v mesnih pripravkih ni bilo prepočasno, se pred očitki, da so javnosti zamolčali izsledke nadzorov, ki so jih opravili septembra, v enem primeru pa že junija, brani uprava za varno hrano. Ko so analize pokazale vsebnost nedovoljenega aditiva, spornih izdelkov ni bilo več v obtoku, zato obveščanje ni imelo več pomena.
Ko je analiza potrdila prisotnost sulfitov, so potrošniki sporne
čevapčiče, pleskavice in pečenice že pojedli, pravijo na upravi za
varno hrano. Foto: STA
LJUBLJANA
> “Šlo je za živilo z izjemno kratkim rokom uporabe in izjemno kratko verigo, neposredno mesar - končni potrošnik. Rezultati analiz trajajo od pet do sedem dni, rok trajanja živila pa je med tri, štiri, v izjemnih primerih do šest dni,” je razlog, zakaj potrošnikov niso takoj obvestili o spornih čevapčičih, pleskavicah in pečenicah, ponovila direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak. “Če bi obstajala verjetnost, da bi bilo takšno živilo še v obtoku, se obvešča potrošnike in druge države članice, če je verjetno, da ga ni več v obtoku, pa se ne obvešča.”
Za tiste, ki zamrzujejo pripravke, uprava ni odgovorna
Kaj pa v primerih, ko so potrošniki sporne mesne pripravke zamrznili in jih niso zaužili takoj? Po besedah Bizjakove zamrzovanje takšnih mesnih pripravkov ni “običajna raba”, zato sistema obveščanja o umiku spornih izdelkov z obtoka niso sprožil. “V vsakem primeru smo obveščali na način, ki traja že leta,” je pojasnila.
Andreja Bizjak direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
“Vzorčimo približno 7000 vzorcev živil na leto. Vsako analizo, ki kaže na nevaren vzorec, komuniciramo preko sistema RASFF. Če ne gre za nevarno živilo ali če gre za živilo, katerega objava, da je nevarno, nima več nobenega pomena za potrošnika, ga ne objavimo.”
Pri dodajanju sulfita mesnim pripravkom, zato da je bilo meso videti bolj sveže, je šlo za nedovoljeno prakso. “Teh pripravkov ne bi smelo biti,” je včeraj poudaril direktor uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi, ki pa prav tako vztraja, da je bilo obveščanje potrošnikov pravilno in primerno. Obveščanje o nevarnih živilih poteka avtomatsko, po sistemu RASFF, ki ga sprožijo vsakič, ko je živilo znotraj roka uporabe še vedno pri potrošnikih ali na trgovskih policah.
Na upravo za varno hrano je senca padla tudi zaradi tega, ker so poročilo o nadzoru javno objavili šele dan po tistem, ko je po njem pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spraševal eden od medijev. Posedi trdi, da je šlo za slučaj, sicer pa da imajo, čeprav gre za dve med seboj nepovezani ustanovi, z ministrstvom skupno službo za komuniciranje z mediji.
Trgovske verige bi morale imeti nadzor
Če bi se kdo od potrošnikov zastrupil s hrano, bi se na upravo obrnile zdravstvene službe, nato pa bi skupaj iskali vir zastrupitve, je pojasnil Posedi. “Nemogoče je pregledati vsa živila, ki jih ljudje pojejo, so pa nosilci dejavnosti dolžni imeti vzpostavljene sisteme, da ta tveganja obvladujejo,” je dejal.
Glavna ugotovitev poročila, ki ga je uprava za varno hrano objavila 10. oktobra, se je nanašala prav na to, da trgovske verige, ki so v svojih mesnicah prodajale mesne pripravke s sulfitom žveplovim dioksidom, niso imele mehanizmov notranje kontrole in niso same ugotovile nepravilnosti, ki so se dogajale v nekaterih njihovih mesnicah po Sloveniji. Inšpektorji so prisotnost sulfita odkrili v mesnih pripravkih Tuševih supermarketov v Grosuplju in Lescah, Mercatorjevih hipermarketov Kranj Primskovo in Celje ter Interspara v ljubljanskem Cityparku.