Bi v Ferrarijevem vrtu spet lahko gojili solato in dišavnice?

Bi lahko imel znameniti Ferrarijev vrt ob razvedrilni še uporabno funkcijo - da bi v njem pridelovali zelenjavo, sadje in začimbnice, kot v preteklosti? Ali bi ga bilo morda lažje tržiti v kombinaciji z ostalimi znamenitostmi kot prostor za dogodke, morda celo za kongresni turizem? Te in sorodne zamisli so razvijali strokovnjaki na nedeljski okrogli mizi v Štanjelu.

ŠTANJEL > Ferrarijev vrt, znamenito delo tržaškega arhitekta Maksa Fabianija, je po obsegu večji, kot ga dojema običajni obiskovalec, saj sta njegov del tudi vrtača pod njim in severni del griča s potmi. S turističnega vidika je neločljiv sestavni del Štanjela in ena izmed ključnih znamenitosti štanjelske ponudbe, so poudarili razpravljalci omizja.

Komenski župan Erik Modic je izpostavil, da je Občina Komen v zadnjih letih vanj veliko vložila, posebej je k urejenosti doprinesla zaposlitev vzdrževalca in vsakoletni občinski denar za vzdrževanje. Vrt je odprt za oglede, v njem prirejajo tudi poroke.

Matjaž Mastnak

kurator Arboretuma

“Občina bi morala odkupili vilo Ferrari, ker je le skupaj z njo vrt celota.”

Včasih so lastniki v vrtu gojili solato

Česar pa morda marsikdo ne ve, je, da so v vrtu v preteklosti gojili tudi zelenjavo, sadje in celo poljščine. “Kot podeželski vrt premožne družine je imel poleg okrasno-razvedrilne izvorne funkcije tudi uporabno funkcijo, saj so tu za samooskrbo pridelovali različno sadje, vrtnine in celo poljščine, kar je v preteklosti oblikovalo bistvene lastnosti vrta, ki bi jih pri nadaljnjem oživljanju vrta lahko upoštevali,” meni Matjaž Mastnak, kurator v Arboretumu Volčji Potok, ki je v Ferrarijevem vrtu sodeloval pri obnovitvenih delih. Omenil je še, da bi pridelovalno funkcijo vrta lahko spet oživili in poudarili.

Arhitektka in konservatorka Nataša Kolenc je ob tem izpostavila: “Vrt ima potencial, da postane kot vrtovi v naši bližini, a se je treba odločiti, za kakšno občinstvo in s kakšnim režimom; zagotoviti mu je treba tudi brezhibno vzdrževanje.” Dodala je, da vrt že ima veliko izvirnih nastavkov, ki bi zadostovali za njegovo oživitev in razvoj: “Lahko bi zasnovali tematske zasaditve na površinah, ki so od nekdaj v vrtu, denimo zelenjavo, dišavnice.”

Spomnila je tudi na izjemen vodovodni sistem v vrtu, ki so ga pred desetimi leti spet zagnali in s katerim so si v preteklosti lastniki vrta zagotavljali vodo za zelenjavo in ostalo, kar so potrebovali za samooskrbo.

Vilo Ferrari bi morali spet povezati z vrtom

Mastnak je še povedal, da vrt najbolje razumemo, če ga gledamo od zgoraj navzdol. Njegovi elementi niso samo uporabni, ampak so zasnovani v estetsko vsebino. Vsi, tudi jama za kompost, se mu zdijo kot filozofsko razmišljanje o vrtu. So tam s točno določenim razlogom, hkrati pa delujejo zelo estetsko.

Vendar je bil Mastnak tudi kritičen do države, ki je osrednjo točko kompleksa - Ferrarijevo vilo - odrezala od vrta in jo dala v zasebno uporabo: “Občina bi jo morala odkupiti, saj le skupaj z njo vrt predstavlja celoto.”

O nadaljnjem razvoju vrta pa meni: “Če kdo misli, da bo samo z vrtom služil, se moti. Vrt sam po sebi ne more nositi denarja, lahko ga nosijo kvečjemu njegove dejavnosti, a je treba temeljito premisliti, kako in za koga jih umestiti.”

Butična ponudba

Vrt torej potrebuje dobre programe, ki bodo predvsem upoštevali njegove posebnosti. Gorazd Čad, svetovalec za promocijo kongresnih destinacij in poslovnih dogodkov, je prepričan, da je Ferrarijev vrt tako imenovano posebno oziroma filmsko prizorišče, ki ga je moč prodajati za butični turizem. “V tem smislu Štanjel še čaka, da ga odkrijejo, tega njegovega potenciala še nismo izkoristili. A je treba biti zelo pazljiv, ravnati z občutkom: temeljito ovrednotiti, kar bi vrt skupaj z okolico lahko ponudil, ter paziti, na kakšen način in kdo lahko vstopi v ta prostor.”

---