V dolini Soče bodo podaljševali sezono in krotili poletni naval

V Posočju pričakujejo približno osemodstotno rast števila turističnih nočitev, kar za pet odstotkov presega slovensko povprečje. Ker se v poletnih mesecih soočajo z preobremenjenostjo, se bodo usmerili v boljše upravljanje z destinacijo. V petek bodo uradno odprli pot okoli Julijskih Alp Juliana Trail.

Pohodniki in kolesarji sodijo med pomembnejše goste v Posočju.  Foto: Neva Blazetič
Pohodniki in kolesarji sodijo med pomembnejše goste v Posočju.  Foto: Neva Blazetič

POSOČJE > Posočje se je zadnja leta uvrstilo med pet najbolj pomembnih slovenskih turističnih destinacij. Rast turizma je zlasti od leta 2015 skokovit, tudi zato, ker je izjemno poraslo število turističnih postelj in najrazličnejših produktov, med katerimi imajo najbolj kakovostni možnost uvrstitve v petzvezdično doživetje.

Ob uspehih še veliko izzivov

“Hitra rast turizma postavlja nove izzive. Soočamo se s poletno prezasičenostjo. Ob tem pa se odpira vprašanje, ali gre za preveliko število gostov ali morda zgolj za slabo upravljanje z destinacijo,” se sprašuje direktor turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar. Napoveduje, da bodo s trženjem nadaljevali, a bodo enako ali še večjo pozornost usmerili v boljšo organiziranost. “Dolina je enosezonska, 57 odstotkov nočitev ustvari v juliju in avgustu. Cilj je celoletni turizem, kar je pogoj za pridobivanje kakovostnega kadra, ki ga zdaj kronično primanjkuje. Nujen je dvig kakovosti in posledično cen,” ocenjuje Humar. Še vedno je problem v turistični razpršenosti, premalo je sodelovanja. Vpeljevali bodo trajnostna načela, z dopolnjenim odlokom naj bi naredili večji red pri plovbi po Soči.

6000

postelj je na voljo v turističnih apartmajih v Posočju

5000

mest pa je v kampih

Tri posoške občine s ciljem boljšega upravljanja snujejo skupno turistično strategijo. Prijavile so se na peti nacionalni poziv Slovenske turistične organizacije za vključevanje v tako imenovano zeleno shemo turizma Slovenian Green. Župani treh občin in zavod za turizem bodo zavezo za zeleno shemo potrdili s podpisom v petek. “V prvi polovici prihodnjega leta bomo pripravili akcijski načrt. Ne gre zgolj za turistični projekt, gre za skupno delovanje lokalnih skupnosti, za usklajene turistične in občinske razvojne načrte, za osveščanje prebivalstva, ponudnikov, gospodarstva, obiskovalcev. Upamo na tvoren občinski odziv,” naloge nakazuje koordinatorka za zeleno shemo Alenka Rutar.

Dve desetletji turistične organizacije

V dveh desetletjih je število nočitev zraslo za 4,5-krat. Leta 2003 so jih našteli 179.000, lani 806.000, letos jih napovedujejo 860.000. Skokovit napredek je med drugim povezan z organizacijami za spodbujanje. “Julija 1999 je Občina Tolmin ustanovila LTO Sotočje, maja 2000 je svojega zasnovala Občina Bovec. Decembra 2001 sta se Tolminska in Kobariška povezali v LTO Sotočje. Konec leta 2016 je uspel izjemen preboj, vse tri občine so ustanovile skupni zavod Turizem Dolina Soče,” pestro zgodovino povzema Humar, ki je od vsega začetka vpet v turistično organiziranje. V tem obdobju je število ponudnikov skokovito naraščalo. Skoraj vsaka hiša ima že turistični apartma. Na voljo je 6000 postelj in 5000 mest v kampih. Premalo je hotelov, ki omogočajo najvišjo dodano vrednost in poslujejo celo leto. “Zgodba s hotelom Kanin nas je razočarala. Upamo, da se bodo premaknili z mrtve točke, “ se nadeja Humar.

Juliana za razvoj Julijskih Alp

V petek ob 10. uri bodo v Logu pod Mangartom odprli novo daljinsko pohodniško pot okoli Julijskih Alp Juliana Trail; dolga je 270 kilometrov, razdeljena pa na 16 etap. Začne se v Kranjski Gori in na slovenski strani zaključuje na Predelu. V povezavi z Italijani so jo začrtali mimo Trbiža in naprej do Rateč in do izhodišča. “To ni običajna daljinska pot. Vodi skozi vasi, tudi opuščene, povezuje nekdanje poti, ponekod se pokriva z Alpe Adrija Trail in Potjo miru. Zasnovali smo jo z željo, da bi spodbudila turistični razvoj podeželja in seveda predstavila lepote Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka,” pojasnjuje koordinator skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus.


Najbolj brano