Sanje o stanovanju naj bi začele postajati resničnost

Več javnih najemnih stanovanj, možnost, da bi si stanovanje kupili tudi prekarci ter spremembe pri upravljanju z etažno lastnino. To so glavni poudarki novega stanovanjskega zakona, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor včeraj poslalo v javno razpravo. Cilj je ublažiti veliko pomanjkanje najemnih stanovanj za mlade.

V Sloveniji je po podatkih Gursa približno 170.000 praznih 
stanovanj, med bolj zanimive lokacije pa vsekakor sodijo nepremičnine ob morju. Foto: Zdravko Primožič/FPA
V Sloveniji je po podatkih Gursa približno 170.000 praznih stanovanj, med bolj zanimive lokacije pa vsekakor sodijo nepremičnine ob morju. Foto: Zdravko Primožič/FPA

LJUBLJANA > “Mislim, da zakon zelo dobro naslavlja težave, s katerimi se danes soočamo glede stanovanjske problematike, sploh glede dostopa do stanovanj bolj ranljivih skupin - mladih s prekarno zaposlitvijo, mladih družin, socialno ogroženih. Rešujemo težave tako glede najemnih stanovanj kot samega nakupa stanovanj,” je ob začetku 45-dnevne javne razprave o osnutku stanovanjskega zakona ocenil minister za okolje in prostor (MOP) Simon Zajc.

Stroškovna najemnina

Na trgu primanjkuje vsaj 10.000 najemnih stanovanj. To praznino bi država zapolnila z več ukrepi. Prvi je, da bi sedanjo neprofitno najemnino zamenjala stroškovna. Ta bi bila višja, tako da bi stanovanjskim skladom omogočala vzdrževanje stanovanjskega fonda in gradnjo novih neprofitnih stanovanj.

10.000

najemnih stanovanj primanjkuje trenutno

Najemnina za nova stanovanja bi se povišala za strošek amortizacije in bi po novem znašala od pet do 7,3 evra za kvadratni meter, odvisno od lokacije. Zdaj je ta najemnina ponekod dobre tri evre. “Razliko bo pokrila država. Sprememb za najemnike ne bo,” je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon. Upravičenost do najema bo država preverjala vsako leto.

Država bo torej plačevala razliko od sedanje neprofitne do nove stroškovne najemnine, občine pa bodo še vedno plačevale subvencijo najemnine tistim svojim prebivalcem, ki morajo zaradi pomanjkanja neprofitnih najemati tržna stanovanja. Na MOP pričakujejo, da bodo občine zaradi tega bolj zainteresirane za gradnjo novih neprofitnih stanovanj, saj se bodo z njimi rešile stroška za subvencijo tržne najemnine.

Ker so številni lastniki prijavili manj oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju, se bodo stroški po novem delili po površini stanovanja.

Da bi spodbudili gradnjo neprofitnih oziroma po novem javnih stanovanj, so v zakonu predvideli možnost višjega zadolževanja stanovanjskih skladov. Zakon postavlja tudi pogoje za stanovanjske zadruge.

Javna najemniška služba

Po podatkih Gursa je v Sloveniji približno 170.000 praznih stanovanj. Vsa niso vseljiva, so na nezanimivih lokacijah, del pa jih lastniki oddajajo na črnem trgu. Takšnih, ki ostajajo prazna, ker so lastniki morda le preveč previdni, naj bi bilo med 20.000 in 30.000.

170.000

stanovanj je po podatkih Gursa praznih, a niso vsa vseljiva

Država načrtuje ustanovitev javne najemniške službe, ki bo najemala prazna stanovanja in jih oddajala kot javna. Javna služba bi poiskala najemnika, plačevala najemnino lastniku, prevzela bi izterjave neplačanih najemnin in podobne rizike, po izteku najemne pogodbe pa poskrbela, da bo lastnik dobil stanovanje v prvotni obliki. Lastniki, ki bi dali stanovanje tej javni službi, bi prejeli znesek stroškovne najemnine. Resda bi dobili manj kot na trgu, a rešili se bodo vseh opravkov, tveganj in tudi nevšečnosti, ki jih včasih prinese oddajanje nepremičnine, je ocenil Prijon.

Stanovanjski zakon uvaja tudi državna poroštva za mlade in mlade družine, ki - pogosto zaradi prekarne zaposlitve - ne morejo najeti kredita za nakup stanovanja. Če upravičenec do poroštva ne bo mogel več odplačevati posojila, ga bo država izplačala ter prevzela lastništvo stanovanja in plačilo preostalega posojila. Upravičenec bo v stanovanju lahko ostal kot najemnik, ki plačuje stroškovno najemnino. Natančnih kriterijev, kdo bo lahko najel posojilo z državnim poroštvom, kakšen bo vstopni cenzus in kako veliko stanovanje si bo smel kupiti, še ni, pojasnjujejo na MOP.

Upravnik le za pet let

Stanovanjski zakon spreminja tudi upravljanje večstanovanjskih stavb. Mandat upravnika ne bo več neomejen, ampak bo trajal pet let. Etažni lastniki bodo o upravniku odločali s 50-odstotnim soglasjem. Tudi sicer se spreminjajo pragovi za soglasja pri upravljanju; v nekaterih primerih se znižujejo s 100 na 75 odstotkov, v drugih pa s 75 na 50 odstotkov.

Številne zlorabe sredstev rezervnega sklada naj bi po novem preprečevala določba, da bo moral upravnik za vsako stavbo posebej odpreti ločen fiduciarni račun, kamor se bodo stekala ta sredstva. S tem denarjem bo lahko upravnik upravljal le skupaj z etažnimi lastniki.

Stanovanjski zakon določa tudi nov ključ za delitev stroškov, ki se ne obračunavajo po števcih. Zdaj so se ti stroški pogosto delili po številu oseb, ki so bile prijavljene v stanovanju. Ker so številni lastniki prijavili manj oseb, kot jih je dejansko živelo v stanovanju, se bodo stroški po novem delili po površini stanovanja.


Najbolj brano