Naklonjeni zelo, a večina tega ne udejanji

Darovanje organov je pri nas dobro urejeno, nad tem bdi Slovenija-transplant, Zavod RS za presaditev organov in tkiv. Ob evropskem dnevu darovanja in presaditve organov ter tkiv, 12. oktobru, med drugim sporoča, da je pri nas sicer večina ljudi naklonjena darovanju, manj pa se to kaže v življenju in po številu uradnih izjav, da želijo biti ljudje po smrti darovalci organov in tkiv.

Že skoraj leto dni je ljudem, ki bi radi formalno uredili predpisani postopek in po smrti postali darovalci organov in tkiv, na voljo vpis v register po elektronski poti. Tako uradno urejena možnost vpisa v register posmrtnih darovalcev po oceni Slovenija-transplanta, Zavoda RS za presaditev organov in tkiv ne vzbuja tolikšnega zanimanja, kot so pričakovali, in delež opredeljenih za darovanje ostaja zelo nizek.

Zato strokovnjaki svetujejo, naj se o tej temi ljudje v družinah pogovarjajo, saj so bližnji večinoma tisti, ki morajo sprejeti breme odgovorne in nepričakovane odločitve o darovanju, in to v zelo težkih čustvenih okoliščinah.

225

bolnikov čaka na presaditev organov

Vpis je varen in preprost

Direktorica Slovenija-transplanta prim. Danica Avsec izpostavlja, da je elektronski dostop do registra, kamor se prostovoljci lahko vpišejo kot darovalci organov, povsem varen, preprost in hiter.

“Vsi polnoletni lahko izjavo za ali proti darovanju hitro, varno in preprosto oddate na spletnem portalu eUprava. Potrebno je digitalno potrdilo. Vaš podatek o opredelitvi ne bo viden nikomur, niti vašemu osebnemu zdravniku ne. Pomembno je vedeti, da lahko en darovalec podari življenja več ljudem,” sporoča Danica Avsec.

9497

ljudi je na seznamu darovalcev, kar je manj kot

0,5

odstotka prebivalcev

Darovalcev niti za pol odstotka prebivalstva

Slovenija-transplant vodi od leta 2004 nacionalni register darovalcev organov in tkiv po smrti. Avsečeva izpostavlja: “V Sloveniji smo na načelni ravni zelo naklonjeni darovanju, manj pa jih to voljo uradno zabeleži. Delež opredeljenih sicer narašča, a je še vedno zelo nizek.”

Do 30. septembra letos je bilo v register vpisanih le 9497 ljudi, kar je manj kot 0,5 odstotka prebivalcev. V Slovenija-transplantu omenjajo, da so ljudje doslej med zadržki in ovirami najpogosteje izpostavljali zapletenost postopkov za ureditev soglasja in zamudnost. “Postopke smo konec lanskega leta bistveno poenostavili z možnostjo elektronske oddaje izjave za ali proti darovanju prek spletnega portala eUprava,” omenja Avsečeva.

Danica Avsec

direktorica Slovenija-transplanta

“Zdravljenje s presaditvijo je za marsikoga edina možnost zdravljenja in preživetja, ko mu neki organ povsem odpove.”

V prvih mesecih po uvedbi te novosti so jo številni uporabili, zatem pa je tudi za ta način prijave zanimanje uplahnilo. Letos se je do konca septembra na novo vpisalo 870 ljudi, od tega elektronsko le 40 odstotkov.

Novo upanje

“Zdravljenje s presaditvijo je za marsikoga edina možnost zdravljenja in preživetja, ko mu neki organ povsem odpove,” pojasnjuje Danica Avsec. “Temelj transplantacijske medicine je prostovoljno darovanje, ko lahko en darovalec reši več življenj hkrati.”

Na čakalnem seznamu za organe je 255 bolnikov. Čakajo na presaditev srca, vranice, ledvice, roženice, jeter, pljuč ...

Pri človeku, ki se za časa življenja uradno odloči postati darovalec organov, se vpisani podatek o tej opredelitvi zabeleži v elektronski nacionalni register opredeljenih oseb. Ta ni viden niti osebnemu zdravniku. Šele po potrjeni smrti lahko do tega podatka dostopijo za ta namen pooblaščeni. Avsečeva svetuje, naj se o svojih stališčih vsakdo pogovori z bližnjimi, saj se po naši zakonodaji po potrjeni možganski smrti v primeru, ko so izpolnjeni medicinski pogoji za darovanje, vedno za soglasje vpraša svojce.

100 presaditev na leto

V Sloveniji povprečno na leto presadijo 100 organov. Letos so do konca septembra presadili 66 organov, od tega 27 ledvic, 17 src, 15 jeter, šest pljuč in eno trebušno slinavko.

Slovenija je že nekaj let vodilna na svetu po številu presaditev srca na število prebivalcev. Donorski sistem temelji na prostovoljnem darovanju. Delež odklonitev svojcev za darovanje je letos dokaj nizek in znaša 20 odstotkov.

Na čakalnem seznamu je skupaj 225 bolnikov. Na srce jih čaka 58, na ledvico 164 (trije hkrati tudi na jetra, pet hkrati tudi na trebušno slinavko). Na presaditev jeter čaka 35 bolnikov (od tega trije hkrati tudi na ledvico), na trebušno slinavko pa šest obolelih (od tega pet hkrati tudi na ledvico). Na srce v povprečju čakajo 247 dni (za urgentne presaditve 50 dni), na ledvico 300, na jetra 155 dni.

---