Jahati dva konja je izjemno težko
Voditi bolnišnico, ki si še gradi ugled, ki jo v kakovosti in posodabljanju čaka še veliko dela in mora dobro poslovati ter ustvarjati prihodke za novosti, so zelo zahtevne naloge. Če jim dodaš nove, še zahtevnejše - sanirati ogromno izgubo in izjemno slabe medsebojne odnose ter na glavo postaviti organizacijo dela na vseh ravneh, pa je to že skoraj misija nemogoče. Če vse to za povrh zahtevaš od istega posameznika, sicer sposobnega, bi to lahko označili za težko uresničljive sanje. Nedvomno pa za nalogo, ki bo terjala izjemen napor.
Prav to se je uradno zgodilo v četrtek zvečer, ko je svet šempetrske bolnišnice sporazumno razrešil direktorja Rijavca in za v.d. direktorja imenoval Radivoja Nardina, ki še naprej ostaja tudi direktor izolske. Razen redkih, ki so za to vedeli dan prej, so včeraj domala vsi onemeli. Porajali so se utemeljeni pomisleki, češ ali bo zato zdaj uspešna izolska ustanova stagnirala. Kako bo Nardin, ki je avgusta letos komaj prevzel novi mandat, vodil obe ustanovi uravnoteženo, z dovolj moči za razvoj in napredek obeh? Navsezadnje od posameznika, ne glede na to, kako sposoben je, nihče ne more zahtevati, da neprekinjeno dela vse dni v tednu in leto dolgo, kolikor bo načeloval Šempetru.
Zagotovo gre za veliko priznanje in tudi za osebni izziv. Je pa težko hkrati jahati dva zahtevna konja. Če ne že skoraj nemogoče.
Tisti bolnišnici torej, iz katere kot po tekočem traku bežijo direktorji. V zadnjih šestih oziroma sedmih letih so v njej z mesta direktorja odstopili že štirje. Da ne omenjamo, koliko strokovnjakov si je zaradi izjemno načetih in popadljivih medsebojnih odnosov ter slabega splošnega vzdušja raje službo poiskalo kje drugje. Da posebej ne omenjamo, da ta bolnišnica, kljub občasni finančni pomoči države, vse bolj tone v rdeče številke.
Že to, da je Nardina za to nalogo osebno prosil minister Šabeder, se ne zgodi prav vsak dan. Zagotovo gre za veliko priznanje in tudi za osebni izziv. Še zlasti, ker se je Nardin za uspešnega že izkazal v Izoli, zatem ko je bila ta bolnišnica desetletja v hudih zagatah in je le capljala na mestu. Bolnišnici, sebi in ljudem je dokazal, da veliki problemi niso vselej nerešljivi, če imaš dovolj volje, znanja, če si dovolj trmast in, seveda, primerno ambiciozen. Je pa težko hkrati jahati dva zahtevna in tako samosvoja konja. Če ne že skoraj nemogoče.