Posojilo tudi za popravilo zob, ne le za nov avto in televizijo
Slovenija
11. 10. 2019, 06.07
, posodobljeno: 11. 10. 2019, 11.16
Posojilo za nakup avtomobila, čistilne naprave in toplotne črpalke, a tudi poplačilo obstoječih dolgov in plačilo računov za najrazličnejše izdelke in storitve ... To je nekaj nakupov, za katere Slovenci najpogosteje najamejo potrošniško posojilo.
Denar je razmeroma lahko dosegljiv, kar pa lahko vodi tudi v
nespametno zadolževanje. Foto: STA
SLOVENIJA > V Sloveniji obseg potrošniških posojil v zadnjem obdobju raste. Skušali smo ugotoviti, za nakup katerih dobrin se pri nas najpogosteje zadolžujemo. Banke sicer centralne banke ne obveščajo o namenih potrošniških kreditov, je pa Banka Slovenije lani med bankami izpeljala anketo o namenih potrošniških posojil.
Tudi za poplačilo dosedanjih posojil
Posojilojemalci posojila najpogosteje najamejo za specifično poplačilo računov, obstoječih kreditov in poplačilo obstoječih dolgov, za kreditiranje nakupa vozil in avtomobilske opreme ter za namenski nakup blaga in plačilo različnih storitev. Kot smo izvedeli v pogovorih z bančnimi predstavniki, pogosto s posojili Slovenci plačujemo večje zdravstvene storitve, denimo ureditev zob. Pogosto je tudi kreditiranje študentskih stroškov ter nakup energetsko učinkovitih naprav.
Razumno smo zadolženi, ko kljub dolgu, ki ga plačujemo, redno plačujemo tudi vse ostale mesečne obveznosti in pri tem ne poslabšamo svojega življenjskega sloga.
V Banki Sloveniji natančnejših podatkov glede deleža namenskih potrošniških posojil nimajo, iz ankete je mogoče razbrati le, da namensko kreditiranje predstavlja razmeroma majhen delež celotnega potrošniškega kreditiranja. Povprečna ročnost potrošniških posojil je sedem let.
Previdnost, previdnost, previdnost!
“Zelo pomembno je, da se zadolžimo razumno, ne pa prekomerno. Zato moramo dobro premisliti, za koliko se lahko zadolžimo in koliko sredstev na mesec lahko namenimo za odplačevanje dolga,” pravi Niko Vidergar, vodja novogoriške poslovalnice NLB.
Niko Vidergar NLB
“Če imamo 1000 evrov plače, naj seštevek vseh obrokov iz naslova posojil, nakupov na obroke, leasingov, … ne presega 400 evrov.”
Niko Vidergar
Ali smo prezadolženi, lahko preverimo z dvema izračunoma. Faktor zadolženosti pove, koliko letnega neto prihodka potrebujemo za poplačilo neodplačanega dela dolga (limiti, kartice, vsa posojila). Določen je glede na zgornjo obremenitev mesečnega neto prihodka z obroki za odplačevanje kreditov v daljšem obdobju. Faktor zadolženosti naj ne preseže 5,1.
Stopnja zadolženosti je razmerje med skupnim zneskom vseh rednih mesečnih plačil dolga in mesečnim neto prihodkom. Kaže, ali smo sposobni redno poplačevati svoje dolgove. “Priporočamo, da stopnja zadolženosti ne preseže 40 odstotkov. Če imamo 1000 evrov plače, naj seštevek vseh obrokov iz naslova posojil, nakupov na obroke, leasingov, … ne presega 400 evrov,” še pojasnjuje Niko Vidergar.
Pred najemom vsakega posojila poskrbimo za varnostno rezervo, iz katere bomo črpali sredstva za različne nenačrtovane večje izdatke. Če se s posojilom kupuje avto, svetujejo, da se glavnica posojila hitreje zmanjšuje kot vrednost vašega avtomobila - torej, da se dolg hitreje odplača, kot bo treba avto zamenjati.
“Predvsem pa se za nakupe višjih vrednosti nikoli ne odločajte impulzivno,” opozarja Vidergar.