Alenka Hebar Lavrič: “Ne moreš si privoščiti kredita, če ga ne moreš vrniti! Konec!”

Banka Slovenije bi morala banke, ki pri posojilih ne upoštevajo premoženjskega stanja posojilojemalcev, kaznovati, ne pa le zaostriti ukrepe za kreditiranje prebivalstva, pravi Alenka Hebar Lavrič iz Inštituta Prelomi. V Prelomih že nekaj časa opažajo, da zlasti ena banka komitente pridobiva, tako da daje hitra posojila tudi tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev.

LJUBLJANA > “Zgodba je vedno enaka. Ljudje z minimalno plačo ali pokojnino okrog 450 do 500 evrov pri eni in isti banki dobijo posojilo za 10.000 ali 20.000 evrov z dobo odplačevanja sedem let,” pravi dr. Alenka Hebar Lavrič, svetovalka in terapevtka Inštituta Prelomi. Inštitut se ukvarja tudi s pomočjo ljudem, ki se znajdejo v finančnih stiskah in do vratu v dolgovih. “Letos smo naredili že nič koliko osebnih stečajev. Vedno je ista zgodba.”

Odgovorne so banke

Posojilojemalcem z denimo 500 evri pokojnine banka vsak mesec z računa vzame 250 evrov za poplačilo mesečne anuitete. “Ljudje s preostalimi 250 evri ne morejo preživeti,” pravi Hebar Lavričeva in dodaja, da so za te stiske v prvi vrsti odgovorne banke. “Naivnost ljudi, ki iščejo trenutno finančno rešitev ali rešujejo neko stisko, ne more biti niti sankcionirana niti merilo za to, kar počne banka. Tisti, ki ti odobri posojilo, mora vedeti, kakšna so merila in zakoni.” Banke so po zakonu o potrošniških posojilih dolžne preveriti kreditno sposobnost komitenta, a tega ne naredijo, ker hočejo pridobiti nove stranke.

“Naivnost ljudi, ki iščejo trenutno finančno rešitev ali rešujejo neko stisko, ne more biti niti sankcionirana niti merilo za to, kar počne banka. Tisti, ki ti odobri posojilo, mora vedeti, kakšna so merila in zakoni.”

V Prelomih so reševali veliko stisk, ko so ljudje s potrošniškim posojilom plačevali stanovanjsko opremo ali varščino za stanovanje. Nekateri posojila najemajo za kritje tekočih stroškov, plačilo najemnine, ogrevanja, hrane ... Včasih z njimi plačajo izredne dogodke, tudi pogrebe. “Nihče si ni kupil luksuza. Včasih so hitra posojila vzeli, da so z njimi poplačali svoja prejšnja posojila,” povzema razloge, ki so kreditojemalce potegnili še globlje v spiralo dolgov. Ta spirala te ne izpusti več: “Ko ljudje najamejo potrošniški kredit, naredijo le to, da prestavijo dolg z enega konca na drugi in ga še malo povečajo.”

Posojilo je smiselno le za investicijo

Zaradi zelo visokih življenjskih stroškov so stiske ljudi resnično velike, a človek, ki nima zadostnih prihodkov za odplačevanje posojila, tega ne more in ne sme dobiti, je jasna Alenka Hebar Lavrič. Svoje težave mora rešiti na drugačen način, ne pa s posojili in izrednimi limiti. Če si ne more kupiti nove opreme za stanovanje, naj se obrne na koga, ki podarja staro pohištvo ali najde kakšno drugo pot. “Ne moreš si privoščiti kredita, če ga ne moreš vrniti! Konec! S tem te spravi banka in spraviš sam sebe v težavo.”

Banke so po zakonu o potrošniških posojilih dolžne preveriti kreditno sposobnost komitenta, a tega ne naredijo, ker hočejo pridobiti nove stranke.

Tudi tisti, ki je kreditno sposoben, mora dobro premisliti, preden se odloči za najem posojila. “Smiselno je, da vzameš posojilo izključno za investicijo, kar avto gotovo ni, dopust pa tudi ne.” S posojilom lahko rešuješ svoj stanovanjski problem, ne smeš pa ga porabiti za sprotne dobrine. “To potrošiš in nima nobene vrednosti več, medtem ko lahko stanovanje prodaš, če se ti kje zalomi.”

Past na črnem trgu

Potrošniška posojila so le ena od težav, ki jih rešujejo v Prelomih. Stisk je čedalje več, zelo so zapletene, ljudje pa niso dolžni le bankam, ampak tudi dobaviteljem elektrike in vode, upravljalcem večstanovanjskih stavb ... Vsi ti sprožajo tudi največ izvršb.

“Letos smo naredili že nič koliko osebnih stečajev. Vedno je ista zgodba.”

Ena od bojazni je, da se bodo ljudje, ki po zaostritvi pogojev za kreditiranje ne bodo mogli več dobiti posojila pri bankah, zatekli k zasebnim ponudnikom posojil. Tega je veliko že zdaj, pravi Hebar Lavričeva. Kot zelo veliko težavo izpostavi fizične osebe, ki prek posrednikov posojajo denar na roko, pogodbe pa so sklenjene v škodo tistega, ki se zadolžuje. Gre za črni trg, pri katerem ni jasen izvor denarja, pogodbeno razmerje pa se pogosto sprevrže v izsiljevanje in grožnje. A pozor: to razmerje je urejeno z notarskim zapisom. “To urejajo eni in isti notarji, ki se ne vprašajo, kako to, da sklenejo po 50 in več notarskih zapisov na leto za enega in istega človeka. Denar teče kar prek fizičnih oseb in od tega živi cela skupina ljudi. Pri nekom smo ugotovili, da ima za dva milijona evrov zastavnih pravic na različnih nepremičninah po Sloveniji.”

---