Skozi gozdove in sadovnjake v svet
Vsekakor si niso vsi Primorke in Primorci, ki so svoj glas namenili režiserju Gregorju Božiču, ogledali njegovega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov. Vsaj ne še. In najbrž jih je bolj kot rekordna bera nagrad, ki jih je s filmom spravil v žep na portoroškem festivalu, prepričala osebna in ustvarjalna energija mladega, a hkrati zrelega umetnika.
Foto: Mateja Pelikan
Podpora Primork in Primorcev ga je prijetno presenetila, nam je včeraj ob novici o imenovanju dejal Gregor Božič. “Podobno kot me je presenetilo veliko zanimanje javnosti za film v obdobju po festivalu.”
Svojevrstna in poetična filmska pripoved o Benečiji, o izginjanju tradicionalnega sveta, o izseljevanju in zapuščanju ter o odtenkih medčloveških odnosov je iz nedavnega Festivala slovenskega filma prinesla enajst nagrad vesna, kar je svojevrstni rekord. Ustvarjalci filma na čelu z Božičem ter soscenaristko in producentko Marino Gumzi so se še posebej razveselili nagrade občinstva. Zgodbe iz kostanjevih gozdov so namreč daleč od klišeja komercialne filmske uspešnice.
Vsi septembrski kandidati
Kandidata za septembrsko osebnost Primorske sta bila še pobudnik prvega športnega dneva invalidov Zveze Sonček Stojan Mervič in predsednica Društva prijateljev glasbe Tatjana Jercog, ki je bila pobudnica koncerta Simfonija Kopra. Pogovoru z zmagovalcem Gregorjem Božičem lahko prisluhnete na Radiu Koper danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek opoldne.
Na vprašanje, zakaj je po njegovem mnenju prepričal tudi tiste, ki v filmu še niso uživali, je Božič najprej odgovoril, da je to težko vprašanje. In morda takšno, ki bi ga veljalo postaviti komu drugemu: “Verjetno so ljudje zadovoljni vsakič, ko se nekdo ustvarjalno na področju kulture ukvarja z našim prostorom. Ter s tem potrjuje, da je to območje zanimivo.” Najboljša in najbolj zaželena posledica naziva osebnosti meseca in drugih oblik javne pozornosti, ki so sledile filmu, bi bila po njegovem mnenju to, “da bi bil še kdo navdahnjen k ustvarjanju izvirnih kulturnih vsebin, ki jih je pri nas vsekakor premalo”.
35-letni filmski ustvarjalec je Novogoričan. Leta 2009 je diplomiral iz filmske in televizijske režije na AGRFT v Ljubljani, leta 2015 pa zaključil še štiriletni podiplomski študij filmske režije na Nemški akademiji za film in televizijo v Berlinu. Za diplomski film Hej, tovariši, ki je bil prikazan na številnih mednarodnih festivalih, je prejel več mednarodnih nagrad, za kratki film Šuolni iz Trsta pa je v Portorožu že dobil vesno, in sicer za najboljši študijski film. Veliko dela kot direktor fotografije, kamero je držal tudi pri filmu Oroslan Matjaža Ivanišina, ki so ga prav tako premierno prikazali letos v Portorožu, pred tem pa so ga vrteli na prestižnem festivalu v Locarnu.
Ko je bil še študent, se je Gregor Božič začel zanimati za stare sadne sorte. S pomočjo družine je v Kojskem posadil in vzdržuje vzorčni nasad, podpisal pa je tudi dve knjižni monografiji na to temo: Sadje sonca in Stare sadne sorte na Goriškem. V nedavnem intervjuju za PN je med drugim rekel, da je naša kmetijska dediščina tudi naša kulturna dediščina. “Ko govorim o kulturi,” je včeraj dodal, “imam v mislih kulturo v najširšem pomenu besede, kulturo kot zavedanje lastnega prostora in skrbi za to, da bo ta prostor prijeten za življenje.”
Naslednja postaja Zgodb iz kostanjevih gozdov je ljubljanski filmski festival Liffe. Od 24. novembra naprej bo film na ogled v Kinodvoru. Še prej pa ga bodo videli Božičevi someščani. “Prav pred kratkim so mi potrdili veselo novico, da bomo film lahko pokazali v Novi Gorici, in sicer 24. novembra,” je pojasnil režiser, ki si želi predvsem: “Da bi si film ogledalo čim več ljudi.”