Razstava leta v kleti

Morda ne prehitevamo, če za slovensko - ali kar balkansko-italijansko - razstavo leta že razglasimo tisto, ki bo v Narodni galeriji na ogled samo še prihodnji teden: Alan Ford teče častni krog.

Odpri galerijo

LJUBLJANA > Pomenljivo je, da je razstava na ogled v kulturni ustanovi nacionalnega pomena (ta strip ima že dolgo kultni status in je ključno sooblikoval več rodov tudi našega naroda), vendar v kletnih prostorih (govorimo o stripu, in to satiričnem, ki z newyorško tajno grupo TNT, disfunkcionalno druščino agentov na čelu s tiranskim metuzalemom na invalidskem vozičku, vsekakor sodi v podzemlje).

Uglašen z Jugoslavijo

Moč in vpliv Alana Forda najlepše razglašajo natiskane in zlasti s flomastri nakracane krilatice, ki so jih mnogi že zdavnaj posvojili, na razstavi pa si jih podajajo, kakor že desetletja počno dan za dnem. Na primer: Bolje živjeti 100 godina kao milijunaš, nego 7 dana u bijedi. Ali: Bolje nešto od nečega, nego ništa od ničega. Ali: Bolje izpasti glup, nego iz vlaka. Ali: Bolje voditi ljubav nego psa. Ali: Ne predaj se nikad, osim kad moraš. Ali: Bolje kukavički pobjeći, nego junački poginuti. Ne manjka niti slogan Stranke istine: Mi ništa ne obećavamo i to ispunjavamo.

Zvočno animiran strip in kultni film

Danes ob 18. uri bodo v Slovenski kinoteki v Ljubljani v spremljevalnem programu festivala Tinta na prireditvi Strip v živo: Alan Ford špikerji in tehniki Radia Študent ob projekciji na platnu sinhronizirali strip, pospremljen z glasbo in zvočnimi učinki. Ob 21:30 bo 50-letnici Alana Forda v čast sledila še projekcija kultnega jugoslovanskega, sorodno komičnega filma Maratonci tečejo častni krog, ki ga je režiser Slobodan Šijan po scenariju Dušana Kovačevića posnel leta 1982.

Ne, nič ne dosežemo, če jih prevedemo, Alan Ford v slovenščini preprosto ni tako smešen, ne zaseka globoko kakor v hrvaščini, ljubezen do materinščine gor ali dol. Preden so se mladi iz sosednjih držav na Balkanu začeli sporazumevati v angleščini, smo celo plejado stripov - pravili smo jim romani, učiteljice pa šund - brali v srbohrvaščini. Alan Ford je izstopal, njegovo smešnost je potencirala zagrebška purgerščina. In še se najdejo, sploh jih ni malo, ki kar ne morejo verjeti, da je strip izvirno italijanski.

Ustvarila sta ga pisec Luciano Secchi pod psevdonimom Max Bunker (1939) in ilustrator Roberto Raviola kot Magnus (1939-1996), prvo epizodo sta izdala leta 1969, za tretjega avtorja pa od Vardarja do Triglava velja Nenad Brixy (1924-1984), ki je strip že leto zatem začel prevajati tako mojstrsko, da se je tudi - ali zlasti - po njegovi zaslugi v Jugoslaviji prijel bolje kakor v domovini. Marsikje je v prevodih hitro usahnil, v angleščini sploh ni zaživel, z Jugoslavijo pa je bil strip, poln strupenega, absurdnega, nadrealističnega humorja, imenitno uglašen.

V njegovo ozvezdje je že kot deček za vekomaj vstopil tudi Rok Glavan, antikvar v Ljubljani, ki je letos s stripovskimi brati in sestrami pripravil razstavo o Alanu Fordu, največjo na svetu doslej: zbrali so kar 162 izvirnih stripovskih tabel iz prvih 75 epizod, ki sta jih v letih 1969-1975 ustvarila Bunker in Magnus; poznejše brez Magnusa med oboževalci ne štejejo kaj dosti, nepoučenim v študiji, objavljeni v zglednem slovensko-italijansko-hrvaškem katalogu, pojasni pokojni Max Modic, kot večina starejših bralcev nenaklonjen tudi 51 zvezkom, ki jih je poslovenil Branko Gradišnik.

TNT, Tito in Jovanka

V katalogu strip preučujejo še Mitja Velikonja, Zoran Smiljanić, Izar Lunaček, Aleksander Buh, Aldo Milohnić in drugi, seveda tudi Lazar Džamić iz Beograda. Njegova knjižna uspešnica Cvetličarna v Hiši cvetja je v Gradišnikovem prevodu izšla že leta 2015, v letošnjem jubilejnem letu pa smo pri založbi *cf. dobili še prevod razširjene izdaje, ki prinaša posebno poslastico: ponatis skrivnostne epizode, ki jo je pred - spet jubilej! - 30 leti objavila Mladina; ponatisu je priložen intervju z zagrebškim risarjem Andrejem Flumianijem, ki je, seveda anonimno, poskrbel za srečanje Grupe TNT s Titom in Jovanko.

Džamiću ni uspelo dobiti intervjuja z Bunkerjem, ki je letos dopolnil 80 let, mu je pa gospod iz Italije v pismu pojasnil, da je Alan Ford pravzaprav renesančna commedia dell'arte, prestavljena v New York iz časa hladne vojne. Ta podatek je odprl obilo možnosti za nove in nove preiskave, ki jih zdaj morajo prestajati Broj Jedan, Debeli šef, Sir Oliver, Alan Ford, Bob Rock, Grunf, Jeremija in drugi, tudi tisti, ki nas je pripravljal na prihod kapitalizma: po alkoholu smrdeči Superhik, antijunak, zasukan Robin Hood, ki krade revnim, da lahko daje bogatim.

Ni še konec: Glavan, ki je na nedavni dražbi prvo slovensko izdajo z 51 zvezki prodal za 300, prvo jugoslovansko s 448 zvezki pa za 3000 evrov, se že pripravlja na nove izzive. Razstava, ki je doslej pritegnila kakih 8500 obiskovalcev, bo 25. maja, na nekdanji dan mladosti, zaživela še v Beogradu, na odziv zagrebškega podzemlja pa še čakajo.

---