Novi ljudje, nove zgodbe, nove energije

V koprskem Kulturno izobraževalnem društvu Pina izvajajo številne projekte, med drugim tudi projekt Središče za medkulturni dialog Koper, katerega rdeča nit je podpora vključevanju priseljencev v lokalno okolje. V prihodnjih treh mesecih se bomo s tem projektom družili tudi v prilogi 7. val, kjer bomo v okviru medijske kampanje Podam ti roko vsak teden objavljali življenjske zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji, zdaj že domačinov, ki bogatijo naš prostor.

Oblikovanje spodbudnega okolja za vključevanje migrantov v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje, pomoč pri vključevanju tujcev - prosilcev za mednarodno zaščito, oseb, ki so to že pridobile, in državljanov tretjih držav v lokalno okolje, aktiviranje in povezovanje lokalnega prebivalstva, ki je pripravljeno sodelovati pri ustvarjanju odprtega okolja za vključevanje priseljencev, in ozaveščanje lokalnega prebivalstva o vključevanju kot dvosmernem procesu, so ključni cilji širokega projekta Središče za medkulturni dialog Koper.

Njegov nosilec je koprsko Kulturno izobraževalno društvo Pina, sofinancirata pa ga Evropska unija iz sredstev Sklada za azil, migracije in vključevanje (75 odstotkov) in Slovenija (25 odstotkov). Naročnik projekta, ki so ga začeli izvajati lanskega januarja, zaključil pa se bo konec letošnjega leta, je ministrstvo za notranje zadeve.

Od informiranja do kulturnih aktivnosti

Središče za medkulturni dialog je sestavljeno iz treh enot: podporne točke, namenjene informiranju, pravni podpori in nudenju vodenih ogledov mesta za tujce; mrežnega centra, ki bo krepilo sodelovanje organizacij in institucij za vključevanje tujcev v lokalno okolje ter prostovoljstvo in točke dialoga, ki bo središče proaktivnega delovanje in sodelovanje ciljnih skupin z lokalnim prebivalstvom skozi kulturne aktivnosti.

Pestra paleta aktivnosti

“Zastavili smo vrsto aktivnosti, ki pripomorejo k vključevanju tujcev v lokalno okolje. Vzpostavili smo info točko za tujce, na kateri jih informiramo o najrazličnejših področjih vključevanja v lokalno okolje: pomagamo jim pri izpolnjevanju dokumentov, vpisovanju na fakultete, prevajanju ... Pomagamo jim tudi pri iskanju strokovne pomoči, kot je psihosocialna podpora, sodelujemo s pravnim centrom za varstvo človekovih pravic, ki izvaja brezplačno pravno svetovanje, kar je zelo pomemben vidik tega podpornega okolja,” pojasnjujeta vodja projekta Mirna Buićin vodja komuniciranja Darja Oražem.

Pomemben segment so tudi kulturno-izobraževalne dejavnosti, kot so filmski večeri, pogovori z gosti in ustvarjalci ... “Na tovrstne dogodke povabimo tudi priseljence, da povejo svojo zgodbo v povezavi s temo, ki smo jo na primer prikazali v filmu. Organiziramo tudi ustvarjalne delavnice, na katerih priseljenke učijo obiskovalce različnih spretnosti, od kuharskih delavnic, vezenja do jezikovnih delavnic, zelo dobro obiskani so tudi vodeni ogledi mesta za tujce,” naštevata.

“Javnost še vedno ni dovolj ozaveščena o problematiki migracij. Domačini pogosto ne vedo, s katerimi težavami se tujci soočajo, ko se preselijo k nam. Vse prevečkrat so ljudem predstavljene zgolj številke, s katerimi pa se da zelo lepo manipulirati. A pomembno je, da v migrantu najprej vidimo človeka.”

Darja Oražem

koordinatorica projekta

Večina priseljencev prihaja iz republik nekdanje Jugoslavije. “To so tradicionalne migracije, kot povsod po Sloveniji,” poudarja Mirna Buić. V Istri pa so svoj novi dom našli tudi tujci od drugod. “Tako rusko govoreči, torej državljani Rusije, Kazahstana in Azerbajdžana, precej jih je tudi iz Azije, Tajske, Indonezije, pa iz Indije, Južne Amerike ... Skratka, kar pestra paleta vseh držav.”

Pomembno je, da v migrantu najprej vidimo človeka

Projekt spremlja medijska kampanja Podam ti roko, s katero želijo v Pini, kot poudarja Buićeva, “senzibilizirati javnost”. “Javnost še vedno ni dovolj ozaveščena o problematiki migracij. Domačini pogosto ne vedo, s katerimi težavami se tujci soočajo, ko se preselijo k nam. Ta primarna integracija je za večino zelo težka. Vse prevečkrat so javnosti predstavljene zgolj številke, s katerimi pa se da zelo lepo manipulirati. A pomembno je, da v migrantu najprej vidimo človeka. Ta personifikacija je zelo pomembna. Vsak migrant ima svojo življenjsko zgodbo, ima izkušnje, kompetence, ki bogatijo našo družbo. Na svoji življenjski poti, ki je zagotovo težja od poti povprečnega domačina, se je nečesa naučil, pridobil izkušnje, s katerimi zdaj bogati naš prostor. In s tem, ko je prevzel določene navade, določene kulturne značilnosti našega prostora, se morda tudi sam že počuti domačin pri nas, v našem okolju,” poudarja Darja Oražem.

Pa je Slovenija odprta družba? “Tujci, ki smo jih izpostavili v tem projektu, poudarjajo pozitivne izkušnje vključevanja v lokalno okolje. Pravijo, da so bili prvi stiki z domačini pozitivni, je pa res, da so tudi oni sami zelo pozitivno naravnani ljudje,” opozarja Buićeva. Prav spodbujanje proaktivnega sodelovanja ciljnih skupin z lokalnim prebivalstvom je tudi eden od glavnih ciljev projekta. “Če je nekdo odprt in pripravljen na sodelovanje, je komunikacija precej olajšana. Sicer pa pregovorno velja, da smo Slovenci bolj previdni pri navezovanju stikov in da pač potrebujemo nekoliko več časa, da nekoga sprejmemo. Tako menijo tudi številni priseljenci, s katerimi smo sodelovali ali pa so se oglasili pri nas.”

Seveda vse zgodbe niso “zgodbe o uspehu”. Kot opozarja Buićeva, migranti opisujejo tudi negativne izkušnje, ki so največkrat vezane na birokratske ovire in težave z začetnim nepoznavanjem jezika, pogosto pa izvirajo iz družinskih zgodb, ki so privedle do selitve. Sicer pa so najpogostejši razlogi za migracije služba, ljubezen, ekonomski razlogi ...

Zgodbe o dodani vrednosti

V sodelovanju z Radiem Koper so doslej v nizu tedenskih oddaj Točka dialoga predstavili že 20 življenjskih zgodb priseljencev iz različnih koncev sveta. “Odziv poslušalcev je bil zelo pozitiven. Če sem iskrena, smo se nekoliko bali kakšnih pikrih komentarjev, pa jih ni bilo. Poslušanost oddaj je bila visoka, javnost je zgodbe priseljencev zelo dobro sprejela, pa tudi oni sami so bili zadovoljni, da so imeli priložnost povedati svojo zgodbo in se predstaviti javnosti. To ne nazadnje tudi govori o našem okolju: da je zelo pestro, saj so to ljudje, ki so postali domačini in zdaj bogatijo naš prostor. To je naša dodana vrednost. Po njihovi zaslugi imamo zelo raznoliko kulturno okolje,” pojasnjuje Oražmova. V prihodnjih treh mesecih, do zaključka projekta, bomo tudi v 7. valu predstavili življenjske zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. “Besedo želimo dati tudi tistim, ki so aktivni v lokalnih priseljenskih organizacijah - formalno gledano so to kulturna društva, ki so prva stična točka za številne priseljence in igrajo pomembno vlogo v procesu vključevanja v družbo in v lokalno okolje,” pojasnjujeta sogovornici.


Najbolj brano