Balige ne bodo zelo polne

Na obiranje oljke županov, tradicionalnega začetka oljkarske sezone, je na povabilo gostitelja, izolskega župana Danila Markočiča, prišlo še nekaj primorskih kolegov, ob njih pa kar nekaj visokih gostov iz Ljubljane, med njimi minister za obrambo Karel Erjavec. A temeljno sporočilo ni niti politično niti zelo spodbudno: oljkarska letina bo namreč precej tanka.

Župani na županovi oljki (z leve): Erik Modic, Đenio Zadkovič, 
Franc Mužič, Danilo Markočič in Aleš Bržan.  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Župani na županovi oljki (z leve): Erik Modic, Đenio Zadkovič, Franc Mužič, Danilo Markočič in Aleš Bržan.  Foto: Tomaž Primožič/FPA

ISTRA > Oljka županov je tradicionalna prireditev, ki jo pripravljajo na Belvederju nad Izolo. Tudi letos so z njo začeli oljkarsko sezono, čeprav so najbolj zgodnji že stisnili svoje plodove. Že prejšnjo soboto je namreč začela z delom torkla družine Babič v Babičih, danes popoldne pa so v torkli Santomas v Šmarjah pripravili dan odprtih vrat.

V prijetnem sončnem vremenu so se na obiranju oljke županov ob gostitelju, izolskemu županu Danilu Markočiču, ki je tudi sam oljkar in dolgoletni predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre, zbrali še župan Kopra Aleš Bržan, Pirana Đenio Zadkovič, Brd Franc Mužič in Komna Erik Modic. Prišel je tudi obrambni minister Karel Erjavec, pa podpredsednik parlamenta, Izolan Branko Simonovič, in državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar. Na Belvederju je bilo tudi veliko oljkarjev, ki so jim strokovnjaki predstavili letošnjo sezono s projekcijo zorenja oljk.

Sezona bo pičlejša

Letošnja oljkarska letina bo veliko pičlejša kot je bila lanska, najbolj samevajo oljke v Brdih. Na Goriškem je, kar je, v Istri pa je zelo različno: od katastrofalno slabe naloženosti do povsem spodobne letine. Lani je bila obilna in rekordna letina, strokovnjaki jo ocenjujejo na 1000 ton olja, čeprav ga je bilo v registre vpisanega komaj 350 ton. Letos ga bo, je čez prst ocenila Irena Vrhovnik iz KGZ Nova Gorica, med četrtino in tretjino lanske letine. Vzrokov za tak padec sta s kolegico Viljanko Vesel nanizali kar nekaj. Lani je bila kljub pozebi in suši letina obilna, a oljke niso uspele narediti zaloge hranil in nastavka za naslednjo letino, obenem pa gre osip na račun izmenični rodnosti. Oljke običajno cvetijo konec maja, a je bil lanski maj mrzel in deževen, cvetenje v juniju pa je spremljala velika vročina, zaradi česar je bila oplodnja nizka. Zaresne suše sicer ni bilo, je pa v zadnjih tedni izdatno letela muha. Tam, kjer je naredila večjo škodo, že pobirajo oljke, ponekod pa jih zobljejo škorci.

V lov na grško porabo

Viljanka Vesel je povedala, da oljke zorijo nekoliko počasneje kot lani, a naj bodo oljkarji pripravljeni na obiranje, saj je zaradi manjše naloženosti prav mogoč pospešek v dozorevanju.

Dr. Vasilij Valenčič z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper pravi, da po analizi prvih nekaj deset vzorcev ugotavljajo malenkost višjo kislost v letošnjih oljčnih oljih v primerjavi z lanskimi ter ustrezno raven oleinske kisline.

Predstojnica Inštituta za oljkarstvo dr. Maja Podgornik je politično-oljkarski srenji predstavila delovanje javnih služb v oljkarstvu, kar koordinira njihova ustanova, obenem pa je opozorila na Svetovni dan oljk 26. novembra, ko bodo v Kopru pripravili mednarodno strokovno srečanje, na katerem bodo skušali najti odgovor na vprašanje, kako oblikovati formalne in neformalne mehanizme za karseda homogeno strukturo slovenskega oljkarstva.

Podgornikova je ponovila je vsakoletno željo po bolj kakovostni obravnavi oljkarstva, ki je z 2300 hektarji nadvse resna kmetijska panoga, k čemur je Irena Vrhovnik dodala, da bi morali v družbi narediti več za popularizacijo oljčnega olja. Da bi, kot je poudarila, s sedanjega dobrega litra povprečne porabe na prebivalca prišli vsaj na tretjino grške, kjer ga porabijo prek 20 litrov na državljana letno.


Najbolj brano