Prazgodovinske in staroslovanske najdbe na Krasu

Z razstavo replik bronastodobnih in staroslovanskih lončenih posod in z razstavo Manjkajoči delci Društva likovnih pedagogov Primorja so v Štanjelu obudili dobo, ki je bila doslej zanemarjena. “Nikoli se ni reklo prazgodovinski Štanjel, vedno le srednjeveški Štanjel. To dobo zdaj na novo oživljamo, kar je dodana vrednost, saj tako pridobimo dodatnih 2000 let,” je pojasnila Polona Abram, direktorica javnega zavoda Komenski Kras.

ŠTANJEL > “Likovni pedagogi in nekaj štanjelskih domačinov smo se zbrali meseca junija in takrat nam je arheologinja Patricija Bratina predstavila prazgodovinske najdbe iz Štanjela, ki jih domačini - razen tistih, ki so med obnovo hiš našli kakšno stvar - še niso videli. Razložila nam je, kako izgleda prazgodovinska keramika. Imeli smo priložnost videti tudi rimsko keramiko ter srednjeveško,” je povedala Vlasta Markočič iz Društva likovnih pedagogov Primorja. Grič, na katerem leži Štanjel, je namreč naseljen že od prazgodovinskih časov. Z obnovami in arheološkimi raziskavami so na dan prišle najdbe, ki dokazujejo naselitev v času prazgodovinskih gradišč in rimskega imperija. “Domov nas je povabil Jože Švagelj, ki nam je predstavil arheološke najdbe, ki so bile najdene na njegovi domačiji, ki jo je obnovil že v 70. letih. Ta zbirka nas je navdahnila tako, da so nastala različna umetniška dela – nekateri so se izrazili kot slikarji, drugi so naredili posode,” dodaja.

Posode so izdelali na lončarskih delavnicah pod mentorstvom arheolončarja Igorja Bahorja. Gre za replike glinenih posod iz prazgodovinskega in staroslovanskega obdobja. Prav tako so izdelali repliko glinene prazgodovinske lončarske peči, za katero so porabili 500 kilogramov gline. “Najstarejši do danes odkriti način žganja keramike je potekal na žganem ognjišču ali pa v posebej za žganje izkopani jami,” je razložil Bahor. Poleg prazgodovinskih posod so izdelali tudi replike praškega tipa posod (tako se imenujejo, ker se je ta tip keramike pojavil tudi na področju današnje Češke) iz šestega in sedmega stoletja, ko so začeli stari Slovani prihajati na naše konce. “Slovani, ki so se takrat preselili sem, so s seboj prinesli znanje izdelovanja keramike. Njihova posebnost je bila, da so v glino primešali oglje, ker za ta tip ni bila potrebna gradnja peči, ker se je lahko posodo žgalo v ognju.”

Izdelki bodo razstavljeni ob Dnevih evropske kulturne dediščine vse do 24. oktobra v Grajžarjevi domačiji in v Zvočni galeriji v zgornjem palaciju na štanjelskem gradu.

---