Poznate svoj holesterol?
Zgodnje težave s holesterolom so lahko posledica dedne motnje hiperholesterolemije, ki okrepijo tveganje za pojav bolezni srca in ožilja. Bolezen je treba čim prej prepoznati in zdraviti, je opozoril svetovni dan srca, 29. oktober.
Vrednost holesterola analizirajo s pomočjo krvi.
Bolezni srca in ožilja so resne bolezni, pojavijo se potiho in iznenada. Treba jih je čim prej odkriti, zdraviti in jim prilagoditi način življenja. K nastanku v veliki meri pripomore povišan holesterol, za katerega oboleli lahko dolgo ne ve, da ga ogroža.
Na to prebivalce v akcijah ozaveščanja opozarjajo zdravniki, člani Društva za zdravje srca in ožilja. To so storili v minulem Tednu družinske hiperholesterolemije in ob Svetovnem dnevu srca minulo nedeljo.
Načrtno presejanje
V Sloveniji poteka populacijsko presejanje pri otrocih, starih pet let. V sklopu rednih sistematskih pregledov odkrivajo tudi možno obolenje za družinsko hiperholesterolemijo (DH). To je eden ključnih ukrepov za zgodnje prepoznavanje in ustrezno vodenje te motnje.
Pomembna vrednost holesterola
Društvo posebej nagovarja starše, naj bodo pri otrocih pozorni na vrednost holesterola v krvi zaradi možne družinske hiperholesterolemije (DH). Gre za podedovano motnjo, ki jo spremlja zvišani, tako imenovani slabi holesterol (holesterol LDL). Ta povečuje nagnjenost k prezgodnjemu pojavljanju bolezni srca in ožilja.
“Osebe z DH ne morejo ustrezno predelati naravnega dovajanja holesterola v jetrih. Zato imajo zelo zvišano koncentracijo 'slabega' holesterola, ki lahko povzroči zožitev arterij (aterosklerozo) in s tem srčni infarkt ali možgansko kap,” pojasnjuje doc. dr. Urh Grošelj iz ljubljanskega kliničnega centra in predstavnik društva.
Znani sta dve vrsti družinske hiperholesterolemije (DH): heterozigotna družinska hiperholesterolemija (He-DH) in homozigotna družinska hiperholesterolemija (Ho-DH). “Prva (HeDH) je podedovana od enega od staršev; večina oseb z DH ima to obliko,” našteva Grošelj. V povprečju se pojavi en oboleli na dvesto oziroma petsto ljudi.
Druga vrsta (Ho-DH) pa je podedovana od obeh staršev, ki imata oba DH. “Gre za zelo redko bolezen. Glede na ocenjeno prevalenco 1:300 je v Sloveniji približno 6500 oseb z DH. Žal je motnja odkrita le pri približno desetih odstotkih tistih, ki jo imajo,” pravi strokovnjak.
Nujno je zdravljenje
Osebe z nezdravljeno DH imajo 20-krat večje tveganje za zgoden nastanek koronarne bolezni srca. Moški z nezdravljeno He-DH imajo 50-odstotno tveganje za koronarni dogodek do 50. leta starosti, ženske z nezdravljeno He-DH pa 30-odstotno tveganje za koronarni dogodek do 60. leta starosti. Večina ljudi s Ho-DH ima že do 25. leta starosti razvito hudo koronarno bolezen srca (KBS).
Možni znaki DH so zelo visoka vrednost “slabega” holesterola (holesterol LDL), srčno-žilne bolezni v zgodnji dobi in pojavljanje DH v družini. Pri nekaterih se pojavijo še maščobne tvorbe (depoziti) na komolcih, kolenih, zadnjici in tetivah (ksantomi); maščobne tvorbe okrog oči (ksantelazme), bela obroba očesne roženice (kornealni arkus).
Bolezni ni mogoče ozdraviti, jo pa lahko obvladujejo z zniževanjem LDL holesterola. Raziskave potrjujejo, da lahko holesterol LDL znižamo s spremembo življenjskega sloga (opustitev nezdravih navad), prehrano (zdrava hrana, izogibanje nasičenim maščobam) in z zdravili.