Pozidali bi 18 hektarjev kmetijskih zemljišč

Dopolnjen predlog občinskega prostorskega načrta (OPN) bo razgrnjen samo še v ponedeljek in do takrat sprejemajo predloge in pripombe občanov. Šele včeraj pa so predlog krovnega prostorskega akta predstavili na novinarski konferenci in poudarili, da ob morju ne bo novih stanovanj. Jasno je postalo tudi, da bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prav kmalu največja izolska “nepremičninska agencija”.

IZOLA > S sprejetjem OPN namerava občina zdajšnjih 18 hektarjev kmetijskih zemljišč spremeniti v stavbna; gre za sedem hektarjev na območju za nekdanjim Mehanom in enajst hektarjev v zgornjem delu Jagodja. V obeh primerih zemljišča segajo do izolske obvoznice oziroma hitre ceste Koper-Izola in, ker jih je večina v lasti države, z njimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Bo sklad prodajal 10 hektarjev zemljišč?

Po grobih ocenah Alekseja Skoka, v občinskem svetu predsednika odbora za okolje in prostor, občina za Mehanom razpolaga s petimi hektarji in v zgornjem Jagodju s polovico zelenih površin. Skupaj to nanese vsaj deset hektarjev za zdaj še kmetijskih zemljišč, ki jih bo po sprejetju OPN sklad začel prodajati, saj skladno s svojim statutom gospodari s kmetijskimi in ne stavbnimi zemljišči. Prodajal jih bo po lastnem ceniku, za zemljišča v bližini morja je že v preteklosti zahteval tudi 250 evrov za kvadratni meter.

574 pobud bodo obravnavali, ko bodo spremenili OPN

V času prve razgrnitve predloga OPN do konca julija je občina dobila 195 pripomb, ob zdajšnji drugi razgrnitvi, ki jo je zahtevala civilna iniciativa, osem, skupaj torej 203 pripombe. V zadnjem desetletju pa so jih po Starmanovih navedbah dobili kar 704 (nekatere naj bi se nanašale na gradnjo enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih in legalizacijo črnih gradenj), a so jih doslej obravnavali le 130 in upoštevali pet. “Preostalih 500 pobud bomo obravnavali po sprejetju OPN, ko ga bomo spreminjali,” sta zagotovila Starman in Markočič.

“Sklad bo dvakrat na boljšem,” je priznal izolski župan Danilo Markočič, kajti občina mu bo ponudila nadomestna - zdaj zaraščajoča se - nekdanja kmetijska zemljišča na podeželju. Po Skokovih navedbah so predvideli 25 hektarjev površin pod Baredi in Medljanom, v zaselku Morgani, pod Kortami (v smeri proti Dragonji) in pod Medoši do Kroga, čeprav je takšnih zemljišč v občini 42 hektarjev. Vsaj tako je zagotovil vodja urada za prostor in nepremičnine Marko Starman, nanašal pa se je na pedološko poročilo ljubljanske Biotehniške fakultete, medtem ko je zemljišča opredelil Zavod za gozdove.

Občina je izolskim kmetom poslala v podpis izjavo, da se strinjajo s takšnim načinom pridobivanja novih kmetijskih zemljišč. “Vprašali smo nekaj večjih pridelovalcev,” je potrdil župan. Ker pa so jim sporočili, da bo država takšne gozdove kmalu zavarovala, so v Civilni iniciativi Gibanje za Izolo z Viktorijo Carli in Miranom Molkom na čelu menili, da gre za zavajanje, češ da “gozdarji vselej dovolijo krčenje gozdov, ko je to strokovno utemeljeno”. V civilni iniciativi so prepričani tudi, da se najkakovostnejših kmetijskih zemljišč v Izoli ne da več nadomestiti.

704

pobude je občina dobila v zadnjem desetletju

130

jih je doslej obravnavala in

5

upoštevala

Stanovanja le na trikotniku pri Delfinu

Lahko občina od sklada zahteva, da bo nadomestna kmetijska zemljišča oddal zakupnikom, ki bodo izgubili zlasti obdelovalne površine v zgornjem Jagodju? “Oktobra se bomo sestali in skušali to doreči,” je odgovoril Markočič. Pričakuje, da bo sklad tako ravnal, vendar ga občine ne morejo prisiliti. Sklad sicer vodi njegova strankarska kolegica, nekdanja okoljska ministrica Irena Majcen.

Z OPN naj bi spremenili tudi namembnost degradiranih območij ob morju. “Stanovanja bo možno graditi le v trikotniku pri hotelu Delfin,” je napovedal Starman. Na območjih nekdanjega Arga, Delamarisa, ladjedelnice in Rude naj bi občina razvijala turizem ter tam urejala promenade in parke.


Najbolj brano