Google pravice do pozabe ni dolžan izvajati izven EU

Sodišče Evropske unije je te dni odločilo, da ameriški velikan Google tako imenovane pravice do pozabe ni dolžan izvajati na neevropskih različicah svojega spletnega brskalnika.

V Googlu  zagovarjajo tezo, da nobena država ne sme določati, do 
katerih vsebin lahko dostopajo prebivalci drugih držav. Foto: Profimedia
V Googlu zagovarjajo tezo, da nobena država ne sme določati, do katerih vsebin lahko dostopajo prebivalci drugih držav. Foto: Profimedia

Sodišče EU je leta 2014 odločilo, da imajo državljani EU pravico od spletnih iskalnikov zahtevati izbris neprimernih, nerelevantnih ali zastarelih osebnih podatkov. S to razsodbo je začela veljati tako imenovana pravica do pozabe. Google je odločitev sodišča spoštoval, vendar le v evropskih evropskih različicah svojih brskalnikov, denimo google.fr ali google.si, medtem ko so podatki še vedno dosegljivi prek neevropskih različic, kot je na primer google.com. Google je odtlej prejel 845.000 takih zahtevkov, ki so se nanašali na 3,3 milijone povezav, ugodili so v približno 45 odstotkih primerov.

Pravdanje zoper Google se je leta 2015 nadaljevalo s tožbo francoskega informacijskega pooblaščenca (CNIL). Na podlagi štirih primerov spornih objav (satirične fotomontaže političarke, članka, ki je neko osebo imenoval za tiskovnega predstavnika scientološke cerkve, članka o začetku preiskave proti politiku in članka o obsodbi zaradi spolnega napada na mladoletnika) je CNIL zahteval od Googla, naj omenjene povezave zbriše, če so prizadeti posamezniki za to zaprosili in če so v objavah navedene napačne informacije o njih. Ker je Google zahtevi ugodil le delno - s svojim geoblokiranjem je objave umaknil le za uporabnike v EU, ne pa tudi globalno -, mu je CNIL naložil kazen 100.000 evrov.

Spor se je s francoskega sodišča preselil v Luksemburg na sodišče EU, ki je te dni razsodilo v prid Googlu. Navedli so, da zakonodaja EU ne predvideva, da bi moral Google pravico do pozabe uvesti v vseh svojih različicah. “Dobro je videti, da se je sodišče strinjalo z našimi argumenti,” je razsodbo komentiral Googlov odvetnik Peter Fleischer. V Googlu namreč zagovarjajo tezo, da nobena država ne sme določati, do katerih vsebin lahko dostopajo prebivalci drugih držav.


Najbolj brano