Manj je več in Pošta Slovenije

Optimiziranje in moderniziranje si različno predstavljamo, vendar ima le malokdo v mislih krčenje storitev, vsaj tistih, za katere je bilo ustanovljeno neko podjetje. Pri Pošti Slovenije, v kateri ob prevzemanju 72-odstotnega deleža Intereurope za slabih 29 milijonov evrov vse bolj odkrito priznavajo, da se preusmerjajo v logistične storitve, pa si optimizacijo in modernizacijo poštnih storitev predstavljajo prav s krajšanjem urnikov poslovalnic, njihovim preoblikovanjem v pogodbene (beri: oddajanjem v najem bližnjim trgovcem ali drugim podjetnikom, do začetka leta 2025 naj bi jih oddali polovico) ter z njihovim zapiranjem in posledično ukinjanjem poštnih številk. Čeprav gre za državno podjetje, se sklicujejo zgolj na ekonomsko upravičenost. In če je nekaj smisla v tem, da se državna Pošta Slovenije z nakupom Intereurope (in njenega 60-milijonskega dolga) usmerja v logistiko, je najbrž neizbežno, da bodo naše poštne storitve vse slabše. Le nadejamo se lahko, da bodo vseeno na višji ravni kot v sosednji Italiji, v katero moramo rojstnodnevno voščilnico v z avtomobilom poldrugo uro oddaljen kraj poslati dva meseca prej in upoštevati, da se lahko izgubi.

V Pošti za zdaj mahajo s podatkom, da jih je Svetovna poštna zveza med 173 operaterji po kakovosti storitev lani uvrstila na enajsto mesto. Upoštevali so zanesljivost in ustreznost, doseg in prilagodljivost. Vse to naj bi ohranili tudi s pomočjo novih poštnih storitev, kot je pismonoška pošta, ki jo nameravajo v začetku 2020 uvesti tudi v Podgorju. Namesto zdajšnje premične pošte (operater omogoča poštne storitve eno uro v svojem avtomobilu) bodo Podgorcem ponudili, da pokličejo v najbližjo poslovalnico in si za plačilo nekega računa, na primer, naročijo poštarja na dom ob točno določenem dnevu in uri. Pa bo sistem, ki ga poganja striktna ekonomska logika, zdržal, če bodo ljudje množično klicali poštarje na dom? 364 jih dela na Primorskem, več deset bi jih takoj zaposlili, 18 samo v Istri, a jih za 760 evrov osnovne neto plače ne dobijo. Ni nepomembno niti, da si Pošta prizadeva, da bi univerzalne poštne storitve subvencionirala država, ali da bodo na Primorskem v kratkem zaprli že toliko poslovalnic, da bodo dosegli zgornji prag. Bodo dosegli, da država spremeni normative?

364 poštarjev dela na Primorskem, več deset bi jih takoj zaposlili, 18 samo v Istri, a jih za 760 evrov osnovne neto plače ne dobijo.


Najbolj brano