Nova različica trase avtoceste proti Jelšanam

Na ministrstvu za infrastrukturo so v sagi z umeščanjem avtoceste med Postojno oziroma Divačo in Jelšanami včeraj kot odgovor na pobudo za preučitev “kompromisne” različice na Hruševje županom predstavili nov predlog. Avtocesta bi se s primorske avtoceste proti Ribnici odcepila pri počivališču Studenec in po eni od možnosti potekala tudi v predorih.

LJUBLJANA, POSTOJNA > Županom občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica ter ostalim vpletenim so včeraj na ministrstvu za infrastrukturo predstavili svoj odgovor na pobudo postojnskega in ilirskobistriškega župana za preučitev možnosti trase avtoceste Postojna-Jelšane v njenem severnem delu od Ribnice proti Postojni s priključkom med Hruševjem in Razdrtim. Pobudo sta dala Igor Marentič in Emil Rojc ministrici Alenki Bratušek že marca, kot “kompromisno”, ker bi bistveno manj kot različica na Postojno obremenila prebivalce, bi pa nekoliko bolj posegla v naravo.

Marentič: predlog ministrstva je še boljši

“Odziv ministrstva se je zavlekel, a nič hudega. Zadevo so proučili z različnih vidikov in podali po mojem mnenju še boljši predlog, kot je bil naš, in sicer s priključkom pri avtocestnem počivališču Studenec,” je bil po sestanku zadovoljen postojnski župan.

Podrobnosti še ni želel razkriti, je pa povedal, da sta v igri dve različici. “Osebno mi je bolj všeč druga, po kateri je avtocesta v dolžini 4,2 kilometra speljana tudi podzemno, skozi predore.” Sicer pa poteka praktično ravno po gozdnem območju, ven iz urbanega območja. Od Ribnice zavije mimo Nove Sušice, kjer je vkopana, se nadaljuje nad Kalom, kjer je priključek, za naselji Pivka, Selce, Slavina, Prestranek, pride na plan za vasjo Orehek in se na avtocesto priključi pri Orehovških Brdih oziroma postajališču Studenec. “Res je ta varianta najdražja, a na dolgi rok se to, kar je na začetku najdražje, lahko izkaže kot najcenejše in najprimernejše,” meni Marentič.

Tudi pivški župan Robert Smrdelj se strinja, da so tokrat na ministrstvu narisali različico, ki je najmanj slaba, ker se v primerjavi s traso na Postojno bolj odmika od naselij. Z vidika pivške občine bi bila sicer primernejša trasa na Divačo ali Razdrto, a Smrdelj priznava, da sta ti možnosti že odpisani, zato je smiselno poiskati kompromisno, ki čim manj poseže v urbani prostor in naredi čim manj škode glede kmetijske rabe in posega v okolje.

Sam je tudi že predlagal, da bi bil vhod v predor že pred vasjo Kal, na ministrstvu pa bodo preverili tudi možnost priključka na glavno cesto Postojna-Pivka pri Selcah, ki izdaj ni predviden, “kar pa je manjši problem, kot da bi šla avtocesta preblizu vasi”. Dodaten priključek bi bil smiseln tudi pri Ribnici.

Pospešek umestitvi avtoceste?

Na odzive lokalnega okolja bo treba počakati, a če bi se nov predlog izkazal kot najsprejemljivejši za vse vpletene občine, bi po Marentičevih besedah to ministrstvu omogočilo, da postopek priprave državnega prostorskega načrta premakne naprej, saj so ga do zdaj zavirala tudi lokalna razhajanja.

Marentič si je s svojim osebnim predlogom ministrstvu za preučitev različice na Hruševje sicer nakopal kar nekaj kritik. Ostro se je odzvala skupina domačinov iz okoliških krajevnih skupnosti. V občinskem svetu pa so župana spomnili, da še velja sklep iz leta 2011, ki nasprotuje umestitvi avtoceste proti Jelšanam čez območje Občine Postojna in podpira gradnjo obvoznice, ki bi prometno razbremenitev prinesla lažje in hitreje kot avtocesta z nejasno časovnico. A država je projekt postojnske obvoznice že pred časom ustavila prav zaradi podvajanja z avtocesto.

Marentič je že večkrat poudaril, da je pri umeščanju te avtoceste, za katero se sicer najbolj zavzemajo v Ilirski Bistrici, treba preseči ozke lokalne interese in da strokovne študije kažejo, da obvoznica glede na povečan obseg prometa ne bi bila smiselna in tudi lokalnega prometa ne bi ločila od tranzitnega.

Za pojasnila smo prosili tudi ministrstvo, a nam včeraj (še) ni odgovorilo.

---