Praznik Bevka, Primorske in dediščine

Cerkljanska in Baška grapa ter številna njuna društva in zavodi september posvečajo spominu na rojaka Franceta Bevka. Včeraj, 17. septembra, je minilo 129 let od njegovega rojstva in 49 let od smrti. Osrednja nedeljska slovesnost v pisateljevi rodni Zakojci je bila bolj množična kot kdajkoli doslej. Sovpadla je s praznikom vrnitve Primorske k matični domovini.

ZAKOJCA > Bevkove dneve, na katerih se na pobudo mladih od leta 2006 spominjajo rodni Zakojci, Primorski in širši domovini zapriseženega vsestranskega kulturnega ustvarjalca in borca Franceta Bevka (1890-1970), so minuli četrtek odprli cerkljanski upokojenci z likovno razstavo. Po nizu prireditev jih bodo jutri zaključili cerkljanski osnovnošolci. Nedeljska osrednja slovesnost pred muzejsko Bevkovo domačijo v Zakojci pa se je lahko postavila z rekordno obiskanostjo.

Vse pestrejša spominjanja

Po nizu prireditev, ki jih pripravljajo številni zavodi in društva na Cerkljanskem in v Baški grapi v koordinaciji LTO Laufar Cerkno, se bodo vse pestrejši spominski dnevi zaključili jutri ob 17. uri z učilnico na prostem Bevkovi otroci danes. V njej bodo pred osnovno šolo predstavili šolsko glasilo Lukec in njegov škorec, javno brali Bevkovo povest Grivarjevi otroci in v likovni delavnici ustvarjali z domačimi likovniki društva upokojencev. V novogoriški knjižnici Franceta Bevka pa bo do 4. oktobra na ogled razstava o Bevkovih zapisih ljudskega izročila.

Valerija Skrinjar Tvrz

partizanska učiteljica in pisateljica

“Jezik je osebna izkaznica naroda.”

Osrednja spominska nedelja - sočasno praznik vrnitve Primorske domovini - se je začela zarana s pohodi po Bevkovih poteh iz Cerknega čez cerkljanske vasi, Porezen in iz Hudajužne pred muzejsko domačijo v Zakojci.

“Slovesnosti v spomin na Bevka se udeležimo vsako leto. Da smo v Zakojco prišli čez občinski vršac, 1630 metrov visoki Porezen, da prazniku še poseben čar. Osebno sem bila letos na Poreznu že več kot 50-krat,” je povedala Cerkljanka Valerija Magajne.

“Smo planinci iz Celja, a radi združujemo planinske poti s kulturo in kulinariko. Dan bomo namreč zaključili z Bevkovim kosilom na bližnji turistični zakojški kmetiji Pri Flandru. Pridružili smo se društvu Baška dediščina, z veseljem prehodili pot v Zakojco in na postankih prisluhnili prebiranju Bevkove, v teh krajih rojene povesti Pastirci,” je dodala Mihaela Kupljenik.

Bevku se je poklonila pisateljica

Prebiranje Pastircev ni bilo naključno. Kot je povedala predsednica društva Baška dediščina Alenka Zgaga, njihov letošnji septembrski program ob dnevih evropske kulturne dediščine poteka pod imenom France Bevk in Primorska. Posvetili pa so ga 100. obletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica, ki je leta 1971 filmsko upodobil povest Pastirci. Davno prej, leta 1948, je posnel prvi celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji. Leto pozneje je bil predstavljen v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu, podobno kot leta 1956 še Dolina miru in štiri leta pozneje Deveti krog. V Štigličevem opusu je 15 celovečernih filmov, šest kratkih dokumentarcev in pet televizijskih nadaljevank.

V opusu Franceta Bevka pa je več kot 150 del, med njimi več neprecenljivih spomenikov Zakojci in vsej Cerkljanski ter opomnikov vsem, kako se je treba boriti za pravico, Primorsko, domovino in materni jezik. Bevka, njegovo delo in pomen je celovito predstavila in se mu globoko poklonila 91-letna pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, med vojno partizanska učiteljica in po osvoboditvi najprej Tanjugova poročevalka v jugoslovanski coni B. Skoraj 40 let je živela v Sarajevu, se med vojno vrnila v Slovenijo in napisala več kot 30 knjig za otroke in odrasle ter vrsto radijskih iger. Na slavju je s svojim in Bevkovim žarom vsem položila na srca, naj se borijo za svoj jezik in odvržejo tujejezično navlako: “Kajti jezik je osebna izkaznica naroda.”

Odprti dan Bevkove domačije

Po slavju, ki ga je obogatila dekliška skupina Lira s sosednjega Bukovega, je v okviru odprtega dne Valerija Skrinjar Tvrz v pogovoru z založnikom Damijanom Bogatajem predstavila svojo zadnjo knjigo Kjer oljke cvetijo, lani izdano pri koprski založbi Libris. Z njo se je podala v povojno cono B svobodnega Tržaškega ozemlja, med male ljudi in agrarno reformo, med dogodke, ki jih je spremljala kot novinarka.

Bevkova domačija je v okviru prazničnega dne oživela še z dobrotami turističnega društva pod Kojco in prebiranjem stalno razstavljenih pisateljevih del. S tem je tudi Mestni muzej Idrija predčasno začel letošnje evropske dneve kulturne dediščine. Ti bodo bodo od 28. septembra pod naslovom Dediščina, umetnost in razvedrilo postregli v več kot 350 dogodki po Sloveniji.

“Naslov se odlično prilega Zakojci in Bevkovi zapuščini. Ta je bogata, večplastna, snovna in nesnovna. Navdaja nas s ponosom in je del naše primorske, nacionalne identitete. V muzeju se trudimo za ohranjanje in predstavljanje pisateljeve materialne dediščine, saj že 30 let skrbimo za njegovo domačijo v Zakojci in spominsko sobo v idrijskem gradu. Vsak od nas pa lahko prispeva k ohranjanju njegove duhovne dediščine. Berimo in med mladimi spodbujajmo branje njegovih del, gojimo ljubezen in spoštovanje do maternega jezika, do naroda in domovine,” je zbrane povabila vodja cerkljanskega oddelka Mestnega muzeja Idrija Milojka Magajne.  

---