Tržaško pristanišče z dvema železniškima izhodoma

Tržaško pristanišče bo, kot kaže, še pred koprskim imelo dva železniška izhoda iz pristanišča v zaledje, kar pomeni konkurenčno prednost. V Trstu si prizadevajo za čimprejšnje ponovno odprtje stare avstroogrske proge do Opčin. To je začetni odsek Bohinjske proge (italijansko Transalpina), ki sicer pelje od Trsta do Jesenic in naprej vse do Češke.

TRST > Gre za 15-kilometrski krak, ki s tovorne postaje Campo Marzio (Sv. Andrej) v Trstu pelje v smeri Slovenije, skozi predor sv. Jakoba proti Lonjerju, nato pa obrne levo in se še naprej dviguje ter skozi nekaj predorov mimo Piščancev in Trstenika pride do tovorne postaje Opčine.

Italijanske železnice so ta del proge povsem zaprle leta 2014 zaradi poškodb v enem od predorov. V tržaški pristaniški upravi si že vse od takrat prizadevajo, da bi ga čim prej odprli, saj se zavedajo, da potrebujejo alternativno železniško pot za reševanje ozkih grl oziroma za primere nesreč ali večjih obnovitvenih del na glavni obalni progi prek Nabrežine. Pobuda je vse bolj aktualna, saj se se v Italiji ravno odločili, da ne bodo gradili nove hitre proge Benetke-Trst, ampak bodo temeljito posodabljali obstoječo. Za vsako pristanišče pa je vsekakor velika konkurenčna prednost, če ima dva železniška izhoda v zaledje.

Bohinjska (in Kraška) proga

Progo od Trsta do Čeških Budejovic s krakom do Salzburga so zgradili v začetku 20. stoletja prav s ciljem izboljšati povezave glavnega pristanišča monarhije z zaledjem. Potuje od Trsta, Opčin, Sežane, Prvačine, Nove Gorice, Mosta na Soči, Podbrda, Bohinjske Bistrice, Jesenic in naprej v Avstrijo in na Češko. V Italiji se imenuje Transalpina, v Sloveniji pa Bohinjska proga, s tem da prvemu kraku iz Trsta navzgor do Nove Gorice pravijo tudi Kraška proga.

Strma, a krajša od ovinka čez Nabrežino

Tovor iz tržaškega pristanišča, namenjen v srednjo in vzhodno Evropo, mora najprej doseči tovorno postajo Opčine. Tako danes vlaki pri tovorni postaji Campo Marzio zavijejo v predor pod mestom (nekakšno podzemno tržaško železniško obvoznico) in pripeljejo na svetlo pri Barkovljah ter potujejo naprej po obalni železnici vse do vozlišča pri Nabrežini in šele tam polkrožno obrnejo nazaj proti Opčinam. Ta pot je dolga 35 kilometrov.

“Prednost Transalpine, ko bo znova odprta, bo v tem, da je precej krajša in bolj priročna železniška pot iz pristanišča do Opčin. Slabosti pa so v njenem velikem naklonu, tako da morajo imeti vlakovne kompozicije lokomotivo tudi zadaj. Obenem so trenutno nekateri predori prenizki in še ne omogočajo prevoza najvišjih kontejnerjev,” je za tržaški časnik Il Piccolo pred dnevi povedal Lorenzo Marsi iz družbe Adriafer, ki je železniški koncesionar v pristanišču. Omenjeni odsek Bohinjske proge do Opčin ima največji naklon 27 promilov. Je torej podobno strm kot sedanja proga med Koprom in Divačo (največji vzdolžni naklon tu znaša 26 promilov), ki pa ni zgolj alternativna proga, ampak po njej pelje ves promet iz in za koprsko pristanišče.

Zanimiva tudi za potniški turizem

Avstroogrska proga do Opčin je slikovita, hkrati pa z Opčin omogoča še navezavo na progo Benetke-Ljubljana, zato si njenega ponovnega odprtja želijo tudi tržaški turistični delavci.

Prenova tirov v polnem teku

Načrtovano ponovno odprtje odseka do Opčin je le del tržaškega železniškega preporoda, ki se je že začel. Tovorno vozlišče Campo Marzio posodabljajo, načrtujejo oživitev nekdanje postaje Žavlje in novo vozlišče v Škednju. Naložbe financira tudi država, ki je za to namenila 200 milijonov evrov. Z vsemi ukrepi v pristanišču Trst računajo na 25.000 vlakov na leto do leta 2023. Zdaj jih imajo 9700 na leto (v Kopru 23.000), a še pred nekaj leti so v Trstu našteli le 6000 vlakov na leto. Prodirajo tudi na madžarsko tržišče, na katerem še pred nekaj leti niso bili prisotni.

To je tudi priložnost za Slovenske železnice, ki vagone iz Trsta prevzamejo na Opčinah. “Zdaj imamo po pet parov vlakov iz pristanišča Trst za Madžarsko na teden. Pričakujemo, da jih bo v prihodnosti še več. Naše ciljno pristanišče je seveda Koper, a smo prevoznik tudi za tovor iz Trsta in z Reke. Naše stranke uporabljajo vsa tri pristanišča in je zanje ključno, da jim ponudimo celovito storitev,” pravi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.

---