Paprika, sladka ali sladkopekoča

O papriki bom pisala, ker o paradižniku menda ne smem. Mož mi je prepovedal, ker ga ne mara. No, šalo na stran, čeprav je vse res. Ker sem radovedna po (ženski) naravi, sem nedavno “šla v inšpekcijo” po hčerinem vrtu okrog hiše in z veseljem ugotovila, da ji letos paprika zelo dobro uspeva. E, o papriki piši, je rekel mož, ki ljubi vse, še najraje pekoče in ostre, surove ali pripravljene na sto in en način.

Paprika (Capsicum annuum) je začimbna rastlina, čeprav po videzu sodi med prave vrtne zelenjadnice. Je enoletnica iz družine razhudnikov, zato ima mnogo koristnih bratrancev in sestričen, med njimi so tudi paradižniki, jajčevci, feferoni in krompir. Navadni uporabniki pod imenom paprika povečini razumemo plod, ne rastlino kot celoto. Vrste plodov se razlikuje po obliki, od čokatih, do podolgovatih in zavitih, tankih ali širokih paprik, pa tudi po velikosti in barvi, a vse z značilnostmi, ki ne dopuščajo zmede. Znotraj so plodovi razdeljeni na več prekatov s semeni, kar po ljudskem prepričanju pomeni, da je paprika koristna za srce, podobno kot velja za paradižnike. Večjih vsebinskih razlik med belimi, rumenimi, rdečimi ali zelenimi plodovi paprik ni, največje so po okusu.

S tega vidika je paprik več vrst, od sladkih, blago pekočih, do ostrih in zelo ostrih, ki jemljejo sapo in dih. Na splošno velja: bolj kot so ostre, bolj kot žgejo, bolj so koristne. Ostre paprike hitro delujejo, prodirajo v telo in izločajo strupene snovi in telesne izločke skozi kožo in vse telesne odprtine. Izkušnje s tem ima najbrž večina med nami in najbrž ni junaka, ki je ne vedoč zaupljivo ugriznil v pekočo papriko in potem zavijal oči in iskal vode ... No, to je napaka, saj pomagajo mastne reči.

Pekoče paprike, feferoni ali čili naravnost koristijo želodcu in črevesju in tudi srcu in ožilju, saj širijo in krepijo kapilare in žile.

Paprika je dobra za srce

Skupni imenovalec pozitivnih lastnosti paprik je, da izboljšujejo pravilno delovanje srca, popravljajo ožilje in preprečujejo nastanek raka. Sodijo med karotenoidne snovi, vendar vsebujejo tudi flavonoidne snovi. Bogate so z vitamini skupine B (B3 in B6), z vitaminom C ter v maščobah topnimi vitamini A, E in K. Bogate so tudi z rudninami, zlasti s kalijem. Imajo tudi kalcij, magnezij, železo, baker, silicij in fluor. Ker omogočajo nastajanje endorfinov, blažijo bolečine ob migreni ter dajejo občutek ugodja in sreče. Ostre paprike odvajajo vodo iz telesa, čistijo sečne poti, vplivajo na izkašljevanje, bistveno okrepijo prebavo maščob in vplivajo na izgorevanje zalog telesnih maščob. Energijsko so skromne, saj imajo v povprečju nekaj manj kot 30 kcal/100g.

Ste vedeli? Paprika izvira iz Latinske Amerike, kjer ji rečejo pimiento, ostrim pimenton picante, zelo ostrim aji ali chile, in ni avtohotono evropska ali celo z italijanskega škornja, kot je bil dolgo prepričan moj mož. Beseda paprika pa je madžarskega izvora, a jo tako imenujejo v mnogih evropskih jezikih: v nemščini, francoščini, italijanščini, španščini, ruščini, portugalščini, grščini, belorusčini, ukrajinščini, velščini, v irskem, češkem, slovaškem, danskem, finskem, norveškem, švedskem, litovskem, poljskem, nizozemskem, gruzijskem, islandskem, estonskem jeziku ...

So vam všeč pekoča živila in jedi? Mnogi so prepričani, da to nikakor ni dobro. In tako se branijo tudi paprik in pekočih paprik, češ da škodijo želodcu. Raziskave pravijo drugače: pekoče paprike, feferoni ali čili naravnost koristijo želodcu in črevesju in tudi srcu in ožilju, saj širijo in krepijo kapilare in žile. Posledično paprike, zlasti še ostre paprike, preprečujejo kapi. Nekatere vrste pekočih paprik preprečujejo tudi raka, zlasti na prostati. Pri astmi in sinusih omogočajo lažje dihanje, ker redčijo sluz. Odločno pomagajo pri migreni in spodbujajo prebavo maščob, zato lažje hujšamo. Krepijo zadovoljstvo in dobro voljo ...

In zakaj so pekoče paprike tako zdrave?

Ker imajo alkaloid z imenom kapsaicin. Tega je največ v notranji kožici, nekakšni “postel'jci”, na katero so pritrjena semena. Poleg tega so zraven še flavonoidi, vitamini in minerali. Tu bom predvsem poudarila zelo visoko vsebnost kalija, ki znižuje krvni tlak, preprečuje srčno popuščanje in mišično oslabelost ter blaži depresijo, zato se hitro bolje počutimo. Zanimiv je podatek, da imajo rdeče paprike dvakrat več vitamina C kot paprike drugih barv, pa tudi, da je v vseh paprikah več vitamina C kot v limonah in pomarančah. To velja tudi za ostre, pekoče paprike in čilije. Pri čemer tudi pri teh velja, da je vitamina C dvakrat več kot pri drugih barvah čilijev.

Kapsaicin je topen v maščobah, zato si - kot sem omenila - z vodo ne moremo veliko pomagati, ko nas peče. Razen če v vodi raztopimo med. Prav tako bomo pekoče paprike najlažje jedli z maščobami: z oljem, s kislo smetano, mastnim sirom ali jogurtom, s slanino in mesom. Maščoba ublaži pekoč občutek.

Ljudska medicina priporoča ostre paprike in čilije pri migrenskih glavobolih. Že košček ostre paprike, ki jo zadržimo na jeziku, menda kmalu odpravi migreno. Kapsaicin namreč blokira izločanje nevrotransmiterja, ki prenaša bolečino. Hkrati pa spodbuja nastanek endorfinov za dobro voljo in ugodje.

Toda pazimo, tako kot pri vsem drugem: preveč nečesa, pa čeprav še tako koristnega, lahko škodi. Zato tudi preveč ostre paprike ni dobro, saj zmoti harmonijo okusov!

Končajmo z dvema spoznanjema iz ljudskega zdravilstva: kdor ima mrzle noge, naj si natrosi ostro, pekočo papriko v nogavice. Pri oteklinah pomaga testo, ki ga razvaljamo, potresemo z ostro papriko in ovijemo okrog obolelega sklepa.

---