Veš, Primorec, svoj dolg?

Najbolj zadolžena primorska občina je bila konec lanskega leta Mestna občina Koper. Vsak njen občan je imel na grbi 855 evrov občinskih dolgov. Najmanj zadolžena je bila občina Kanal s 56 evri dolga na prebivalca. Brez zadolževanja ni mogoče izpeljati naložb, pravijo župani. Tudi po oceni ministrstva za finance obseg zadolženosti občin ni zaskrbljujoč.

PRIMORSKA > Primorske občine ne beležijo rekordne zadolženosti na prebivalca; ta lovorika ostaja v rokah občine Gornji Petrovci, ki je lansko leto končala s 1943 evri dolga na občana in ima že leta blokiran račun. Občina Koper je z 855 evri dolga na prebivalca na devetem mestu v državi. Med 27 občinami, ki imajo več kot 600 evrov dolga na občana, so še Izola, Sežana, Bovec in Brda.

V Kopru še posojilo za parkirno hišo

Na zadnji dan lanskega leta je imela Mestna občina Koper 43 milijonov evrov dolgov (nekaj manj kot 31 milijonov občina, 12 milijonov pa njena javna podjetja, zavodi in ustanove). Koprski župan Aleš Bržan ocenjuje, da je dolg koprske občine pod najvišjo dovoljeno mejo zadolževanja in v okvirih kreditne sposobnosti občine. “V občini dolg odplačujemo redno, tako kot to predvidevajo amortizacijski načrti. V letošnjem proračunu smo za to predvideli nekaj manj kot 2,3 milijona evrov,” pojasnjuje.

Skupni obseg zadolženosti ni zaskrbljujoč

Pregled nad zadolževanjem občin ima ministrstvo za finance, ki daje tudi soglasje k najemanju dolgoročnih kreditov. Po oceni ministrstva obseg skupne zadolženosti občin, njihovih javnih podjetij in zavodov v letu 2018 ni bil zaskrbljujoč. “Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP,” je ministrstvo zapisalo v poročilu, s katerim se je včeraj seznanila vlada. Občine so pri zadolževanju zakonsko omejene. Povprečni dolg na prebivalca je bil lani 414 evrov, šest evrov več kot leto pred tem. Občine in njihove osebe javnega prava so bile lani skupno zadolžene za 852,9, kar je 11,3 milijona evrov več kot predlani.

Letos so sicer za uresničitev naložb predvideli zadolžitev v višini 4,5 milijona evrov. “Gre za zelo ugodno namensko posojilo, s katerim bomo v večji meri financirali gradnjo podzemne parkirne hiše pod Muzejskim trgom v Kopru, za katero smo potrdili novelacijo investicijskega programa. Zadolžitev je občina predvidela že ob sprejetju letošnjega proračuna, saj je letos v plačilo zapadlo kar nekaj obveznosti, ki so bile načrtovane oziroma uresničene lani,” pravi Bržan.

Občina Izola je imela konec lanskega leta 11,1 milijona evrov dolgov, 702 evra na občana. “Gre za posojila, ki jih je najela že pred desetletjem in jih redno poravnava. Za zneske, ki jih odplača, pa se na novo zadolži, da lahko izpelje naložbe, sicer zdaj ne bi mogla komunalno urejati vzhodnega dela industrijske cone, zapirati komunalne deponije, graditi fekalnega kolektorja do Šareda in prizidka osnovne šole v Kortah,” potrebo po najemanju posojil utemeljuje izolski župan Danilo Markočič. V omenjeni znesek ni všteto letošnje posojilo za poplačilo 1,9-milijonskega odškodninskega zahtevka podjetja R Mercuri. “Za slednje je občina najela kratkoročno posojilo, ki ga bo odplačala najverjetneje do konca leta.”

414

evrov na prebivalca so bile konec lanskega leta v povprečju zadolžene slovenske občine

853

milijonov evrov so bile skupno zadolžene slovenske občine

V Sežani želijo sanirati občinske finance

Občina Sežana je lansko leto končala z nekaj več kot 8,2 milijona evrov dolga občine in še 300 tisočaki dolga svojih javnih podjetij in zavodov. Sedanji sežanski župan David Škabar je dolg podedoval od svojega predhodnika Davida Terčona. Slednji je zdaj občinski svetnik in je tudi ob sprejemanju letošnjega proračuna podpiral dodatno zadolževanje: “Kdaj se bomo zadolžili, če ne zdaj, ko so najnižje obrestne mere. V prihodnjih letih se bodo zaradi gospodarskih napovedi zvišale.” Toda Terčon je zdaj v opoziciji in večina v sežanskem občinskem svetu je letos sprejela varčnejši proračun brez novega dolgoročnega zadolževanja. “Letos želimo čim bolj sanirati občinske finance. Poleg 8,2 milijona dolga smo podedovali tudi za dva milijona evrov obveznosti, ki so zapadle v plačilo v letošnjem letu. Novega dolgoročnega zadolževanja zato ne načrtujemo, primorani pa smo bili najeti kratkoročno likvidnostno posojilo,” pojasnjuje Škabar. Ker je bil tudi on že dva mandata občinski svetnik, smo ga povprašali o soodgovornosti za nastalo stanje: “Kot občinski svetnik sem opozarjal, da zadolževanje za tekočo porabo ni dobro, a smo bili kot opozicija preglasovani. Sam nisem kar počez proti zadolževanju, sem pa proti najemanju kreditov za tekočo porabo. Smiselno se je zadolževati za investicije, še posebej takšne, ki povečajo prihodke v občinski proračun,” pravi Škabar in dodaja, da zdaj predvsem papirje za nove naložbe, v izvedbo pa bodo šli, ko bodo občinske finance vsaj deloma sanirane.

Zadolženost občine Bovec je konec lanskega leta znašala nekaj manj kot dva milijona evrov oziroma 620 evrov na občana. Tamkajšnji župan Valter Mlekuž pojasnjuje, da je občina investicijsko zelo dejavna: “Po velikosti je četrta največja občina v Sloveniji, poseljenost pa je redka, zato tudi višja nominalna zadolženost na prebivalca. Gre predvsem za vračanje dolgoročnih kreditov pri SID Banki za investicije, vse znotraj zakonskih določil, predvsem pa za zagotovitev lastnih in povratnih sredstev pri velikih naložbah. Na ta račun je občina pridobila znatna nepovratna državna in evropska sredstva. Obveznosti poravnava redno in brez težav.”

Občine morajo pred vsako dolgoročno zadolžitvijo pridobiti soglasje ministrstva za finance.

Kanal do zdaj najmanj zadolžen na prebivalca

Občina Brda je imela lani 3,4 milijona evrov dolga, 600 evrov na prebivalca. Župan Franc Mužič o tej razmeroma visoki zadolženosti na glavo pravi: “Kot sem že večkrat poudaril, tudi pred svetniki občine, smo vedno bili in vedno bomo na varni strani.” Zadolževanje je omejeno s predpisi in tudi v Brdih služi izvedbi naložb. “Ta denar smo porabili tudi za izgradnjo vodovodnega omrežja,” je največjo investicijo izpostavil župan. Zraven so še druge, tudi v ceste in, na primer, v dozidavo vrtca v Kojskem. Znesek dviguje tudi visoki dolg občine do javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija, nastal v preteklosti.

Med primorskimi občinami je najnižji dolg na občana lani beležil Kanal ob Soči. Občina je bila zadolžena za 307.000 evrov, kar nanese 56 evrov na vsakega občana. “V Občini Kanal ob Soči imamo ogromno investicij na področju javne infrastrukture. V preteklosti se občina ni zadolževala,” stanje povzema županja Tina Gerbec, ki je bila na čelo občine izvoljena lani. “Če želimo, da se investicije hitreje izvedejo, je zadolževanje nujno; tudi zaradi vedno višjih tekočih odhodkov za financiranje različnih javnih zavodov in zaradi prenašanja nalog iz države na občine,” pojasnjuje svoj pogled na zadolževanje. “Menim, da ni nič narobe, če se za hitrejše izvajanje nujnih investicijskih projektov občine zadolžijo. Tudi zato, ker evropskih razpisov, ki bi nam najbolj koristili - na primer za urejanje vodooskrbe - ni.”

Največji skupni dolg leta 2014

Skupni dolg občin je bil leta 2007 344 milijonov evrov. Nato se je strmo dvigoval in leta 2011 prvič presegel 800 milijonov. Največji je bil v volilnem letu 2014 (899 milijonov evrov).

Razlog za višjo skupno zadolženost v letu 2018 so bile po mnenju finančnega ministrstva lokalne volitve. Občine so bile zaradi njih bolj aktivne pri izvajanju investicij.

---