“Evo me, došle na mesto, odmenjeno mi po usodi!”

Na Premskih srečanjih se nič več ne krešejo mnenja članov Združenja književnikov Primorske in Društva slovenskih pisateljev kakor svojčas, vendar v Literarnem društvu Ilirska Bistrica ne dopustijo, da bi tradicionalna srečanja povsem usahnila. Na Kettejevem Premu so se spet sešli v soboto.

O Lujizi Pesjakovi in drugih prezrtih pisateljicah iz 19. stoletja sta 
govorila dr. Urška Perenič  in Rok Smrdelj.  Foto: Andraž Gombač
O Lujizi Pesjakovi in drugih prezrtih pisateljicah iz 19. stoletja sta govorila dr. Urška Perenič in Rok Smrdelj.  Foto: Andraž Gombač

PREM > 31. Premska srečanja, ki jih je društvo pripravilo s podporo občine, so posvetili Lujizi Pesjakovi in njenemu Beatinemu dnevniku (1887). Letos spomladi je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla prva faksimilirana in znanstvenokritična izdaja tega romana, za kar je poskrbela dr. Urška Perenič, Premka, izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti.

“Evo me, došle na mesto, odmenjeno mi po usodi!” bi lahko pripomnili z uvodnimi besedami romana, ki je ob izidu doživel odklonilne kritike, ob letošnji izdaji pa požel precej medijskega zanimanja, je poročala Urška Perenič. Z gradu v domači vasi je zbrane s pomočjo premierne projekcije povabila na drug grad - Miloš Valenčič z ilirskobistriške TV Galeje je Literarni pogovor posnel na gradu Snežnik, ki ga je Urška Perenič odkrila kot dogajalni prostor romana. Tam se je z njo pogovarjal Bistričan Rok Smrdelj, mladi raziskovalec na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete in štipendist Univerzitetne ustanove ing. Milana Lenarčiča. Iz zgoščenega pogovora, ki ga z glasom in kitaro popestri še intervjuvankin brat Matjaž Perenič, gledalci izvedo, da je v Ljubljani rojena Lujiza Pesjakova pisala tako v nemščini kakor v slovenščini, bila je široko razgledana, tako v romanu Rahela kakor v Beatinem dnevniku pa je v ospredje postavila junakinjo, žensko. “Beatin dnevnik so dolgo uvrščali med ženske romane, sama pa sem ga po študiju dokumentarnega gradiva označila kot družinski roman v obliki dnevnika,” je dejala Urška Perenič.

Rok Smrdelj je zbranim na Premu približal sociologijo književnosti in premišljeval še o drugih slovenskih literarnih ustvarjalkah iz 19. stoletja; po krivici so spregledane še Fanny Hausmann, Josipina Urbančič Turnograjska in Pavlina Pajk.

Premska srečanja so člani Literarnega društva Ilirska Bistrica in upokojenskega društva sklenili s Poletnicami, ki jih je je povezovala Tanja Volk. Na violino je igrala graška študentka Tjaša Klanac, svoja pesniška in prozna besedila pa so brali Dragica Markovič, Helena Pirih Rosa, Franc Gombač, Danica Pardo in gost Milan Šelj, doma tako v Londonu kakor na kraškem posestvu Kosmatice, kjer s partnerjem Petrom Daveyjem prireja tradicionalni poletni literarni večer. Avtor štirih pesniških zbirk je s sklepnimi Mojimi pticami napovedal novo zbirko otroških pesmi, naslovljeno - Kosmatice.  


Najbolj brano