“Vaša edina obveza je, da s svojim delom nadaljujete”

Novembra lani je je Slovenija na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu prispevala še dve svoji veščini, klekljanje čipk in suhozidno gradnjo. Minister za kulturo Zoran Poznič se je včeraj s slovesnim sprejemom zahvalil vsem, ki v Sloveniji ohranjajo ta znanja in jih prenašajo naprej.

LJUBLJANA > “Nekateri mislijo, da so ostaline preteklosti samo grajski zidovi, strehe, spomeniki, ampak tista prava dediščina, ki nas osmišlja, je to, kar počnete vi,” je nosilcem znanja in tehnik klekljanja čipk in gradnje suhih zidov sporočil minister Zoran Poznič. V 21. stoletju spoznavamo, da se lahko znanja in vrednote, ki so se pred tem zdele trajne in nezlomljive, hitro izgubijo. Ljudje, ki ta znanja prenašajo na mlade rodove, so garant, da se ne bodo, je med spodbudami, naj svojo ljubezen do ustvarjanja čipk in gradnje suhih zidov prenašajo naprej, dejal minister.

Veščine, ki gredo iz roda v rod

Veščini klekljanja in suhozidne gradnje sta se za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine potegovali ločeno, vpisani pa sta bili tako rekoč hkrati, novembra lani na zasedanju medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine na Mavriciju. Medtem ko se je za vpis veščine klekljanja potegovala Slovenija sama, je bila veščina gradnje suhih zidov del skupne nominacije osmih evropskih držav.

Na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva so štiri enote iz Slovenije: Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk in umetnost suhozidne gradnje.

Klekljanje čipk v Sloveniji je ustvarjanje, ki se nepretrgoma že stoletja prenaša iz roda v rod. Klekljanje ni le obrt, ampak ima tudi družbeno vlogo; povezuje različne generacije, krepi sodelovanje, nenazadnje pa tudi potrpežljivost in vztrajnost.

Gradnja suhih zidov se je kot tehnika zidanja brez uporabe veziva na Krasu in v Istri iz roda v rod prenašala od prazgodovine naprej. Po drugi svetovni vojni so jo ljudje začeli opuščati. Boris Čok je bil med prvimi, ki se v otroštvo ni želel vračati le z nostalgijo, ampak z dejanskimi prizadevanji za ohranitev zidov, ki so skozi stoletja izoblikovali prepoznavni obraz naših krajev. Danes pri ohranitvi in obnovi zidov sodeluje veliko posameznikov, društev in ustanov, projekti obnove so se razširili na vrtce, šole, krajevne skupnosti, občine.

Povabilo k povezovanju klekljaric

Minister za kulturo je včeraj vsem, ki so pri Unescu vpisani kot nosilci nesnovne dediščine klekljanja čipk in suhozidne gradnje podelil listine o vpisu na Unescov seznam. Listino so prejeli predstavniki treh čipkarskih šol v Idriji, Žireh in Železnikih ter predstavniki klekljarskih društev, skupin in sekcij. Listino za suhozidno gradnjo je dobilo Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje in društvo Jugna, ki skrbi za ohranjanje suhih zidov v Istri.

V jedru Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine so ljudje, je izpostavila Špela Spanžel iz direktorata za kulturno dediščino. Nosilci so edino zagotovilo, da bo nesnovna kulturna dediščina preživela in se prilagajala sodobnemu času. “Zato je vaša edina obveza ta, da s svojim delom nadaljujete,” jih je spodbudila, jih povabila k navduševanju mladih, pa tudi k povezovanju med seboj. Povabilo k povezovanju velja zlasti za predstavnice klekljanja, ki so zdaj razpršene na številna društva.

---