Kako bi spremenili volilne okraje na Primorskem

Na ministrstvu za javno upravo so poslanskim skupinam predstavili predlog, kako čim bolj izenačiti volilne okraje po številu prebivalcev. Poslanske skupine predlogu po besedah ministra Rudija Medveda niso namenile aplavza, saj vsakega poslanca zanima lastni okraj. Vseeno se bodo o predlogu še pogovarjali, alternativa pa je ukinitev okrajev in ureditev volilnega sistema po zgledu evropskih volitev.

LJUBLJANA > Popravke volilne zakonodaje od države zahteva ustavno sodišče, saj sedanja velikost okrajev volilcem ne zagotavlja enake volilne pravice. V največjem okraju (Grosuplje) poslanca voli skoraj 32.000 volilcev, v najmanjšem (Hrastnik) nekaj manj kot 8000.

19.385 volilcev +/- 15 odstotkov

Ministrstvo za javno upravo je poslanskim skupinam včeraj predstavilo predlog, kako preoblikovati 88 okrajev v enajstih volilnih enotah, da bi v vsakem okraju volilo približno enako število volilcev. Zaradi zaokrožanja območij (občin, mest, četrtnih ali krajevnih skupnosti) cilja, da bi bilo v vsakem okraju 19.358 volilcev, ni mogoče uresničiti. Približati so se mu poskušali do te mere, da so dopustili odstopanje za največ 15 odstotkov navzgor ali navzdol. Po novem tako razlika med največjim in najmanjšim okrajem ne bi bila več 24.000, ampak 6000 volilcev. Po preoblikovanju bi postal največji okraj v državi Ljubljana Vič z 22.268 volilci, najmanjši pa Železniki z 16.454 volilci.

21.412

volilcev bi po predlogu ministrstva po novem vključeval največji okraj v drugi volilni enoti,

16.605

volilcev pa najmanjši

Koper bi razdelili med štiri okraje

V drugi volilni enoti (Postojna) je po veljavni ureditvi največji volilni okraj - Nova Gorica I (podeželje) - s 25.291 še enkrat večji od najmanjšega, Izole, kjer je 12.766 volilnih upravičencev. Po predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo, bi meje okrajev spremenili, tako da bi bil po novem največji okraj Nova Gorica mesto (21.412 volilcev), najmanjši pa Koper okolica (16.605 volilcev).

Iz delovnega gradiva, ki ga je minister včeraj predstavil poslanskim skupinam, izhaja, da bi meje volilnih okrajev v drugi volilni enoti sledile mejam občin, razen v primeru občin Koper in Nova Gorica. Mestna občina Koper bi se po novem razdelila med štiri volilne okraje. Naselje Koper bi bilo volilni okraj Koper mesto. Del krajevnih skupnosti Šmarje, Boršt in Marezige bi sodil v volilni okraj Piran. Del krajevnih skupnosti Šmarje, Olmo-Prisoje, Škocjan in Vanganel bi po novem sodil v volilni okraj Izola. Preostanek Mestne občine Koper bi bil volilni okraj Koper okolica.

Rudi Medved

minister za javno upravo

“Na mizo smo dali predlog, za katerega smo vedeli, da ne bomo doživeli aplavza na odprti sceni, in ga tudi nismo.”

Mestna občina Nova Gorica bi se razdelila na dva volilna okraja. Krajevni skupnosti Nova Gorica in Rožna dolina bi sestavljali volilni okraj Novo Gorica - mesto, preostali del mestne občine pa bi sodil v volilni okraj Nova Gorica - okolica.

Premeščanje bi lahko podrlo enačbo

Predloge za preoblikovanje volilnih okrajev so sodelavci ministrstva v sodelovanju z oddelkom za geografijo ljubljanske filozofske fakultete pripravili za vse okraje, niso pa spreminjali meja volilnih enot. Po predstavitvi poslancem je minister Rudi Medved povedal, da za opravljeno delo niso pričakovali aplavza, “saj vsak poslanec najprej pogleda svoj okraj, mi pa smo sledili tistemu, kar od nas terja odločba ustavnega sodišča, to je uravnotežiti volilne okraje znotraj posameznih volilnih enot”. S poslanci so se zedinili, da se bodo o predlogu še pogovarjali.

Politične stranke bodo imele od danes naprej dostop do posebne aplikacije, kamor bodo lahko vnašale predloge, spreminjale meje volilnih okrajev in takoj videle, kaj bi to pomenilo za število volivcev v posameznem okraju. Minister opozarja, da se lahko ob nadaljnjem spreminjanju meja razlike znova drastično povečajo in da nihče ne ve, ali bi potem še zadostili odločbi ustavnega sodišča.

Več o tem, ali je predlog sprememb meja volilnih okrajev sprejemljiv za poslanske skupine, bi bilo lahko znanega po 20. septembru, ko se bodo njihovi predstavniki na to temo spet srečali pri predsedniku države Borutu Pahorju. Za preoblikovanje volilnih okrajev znotraj zakona o določitvi volilnih enot je sicer v državnem zboru potrebnih 46 poslanskih glasov.

Alternativa spreminjanju meja volilnih okrajev bi bila uvedba relativnega prednostnega glasu po zgledu volitev v Evropski parlament. V tem primeru bi se volilni okraji ukinili in bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot. Za uveljavitev relativnega prednostnega glasu bi morali poslanci spremeniti zakona o volitvah v državni zbor, za kar je potrebnih 60 poslanskih glasov.

Političnega soglasja za zdaj še ni zaznati. Vse politične stranke se o svojih preferencah javno še ne izrekajo. Včeraj so v SD in SMC gradivo o spreminjanju meja volilnih okrajev ocenili kot dobro osnovo za nadaljnje pogovore, v Levici pa vztrajajo pri ukinitvi okrajev in uvedbi preferenčnega glasu. Pri tem vztraja tudi NSi, kjer si namesto neobveznega relativnega želijo absolutni preferenčni glas.

---