“Naš namen ni zaprtje tovarne”

Zasavska nevladna okoljska organizacija Eko krog se je včeraj odzvala na zahtevo družbe Salonit Anhovo oziroma njihovih pravnih zastopnikov po umiku študije o sežiganju odpadkov v cementarnah na primeru omenjenega podjetja z njihove spletne strani. Čeprav so študijo umaknili s spleta, jo bodo tja spet vrnili, saj se z argumenti ne strinjajo. Kot poudarjajo, njihov namen ni zaprtje tovarne.

V Salonitu navajajo, da so bili podatki, ki jih je Eko krog uporabil 
v študiji, neuradni. Foto: Leo Caharija
V Salonitu navajajo, da so bili podatki, ki jih je Eko krog uporabil v študiji, neuradni. Foto: Leo Caharija

ZAGORJE OB SAVI, ANHOVO > Po besedah predstavnika Eko kroga Uroša Macerla so študijo julija objavili na spletni strani društva, avgusta pa od odvetniške pisarne Zidar Klemenčič, ki zastopa Salonit, prejeli zahtevo za umik zaradi posega v osebnostne pravice.

Očitajo jim zavajajoče podatke

Odvetniška pisarna jim je med drugim očitala neresnične in zavajajoče podatke, poseganje v ugled podjetja, napačno uporabljene principe navajanja podatkov in vsebin ter navajanje neuradnih podatkov in njihovo nepooblaščeno interpretacijo, s čimer naj bi hudo posegla v pravice njihove stranke.

V društvu so argumente nasprotne strani začeli preučevati, prejšnji teden pa so od ponudnika gostovanja njihove spletne strani prejeli obvestilo, naj študijo umaknejo na podlagi zahteve iz dopisa, ki so ga prav tako prejeli iz iste odvetniške pisarne.

“Čeprav objava ne krši prav nobene zakonodaje, smo, da bi gostitelja zaščitili, začasno onemogočili dostop do spletne strani in gostovanje prenesli drugam,” je pojasnil Macerl.

Po njegovih besedah so se za objavo študije odločili zaradi javne razprave o reševanju problema odpadne plastike, v kateri se kot najbolj učinkovito rešitev vsiljuje sežig v sežigalnicah ali sosežig v industrijskih pečeh, kot so cementarne ali termo elektrarne, o zmanjšanju količin pa za zdaj ni duha.

Podatke so črpali iz javno dostopnih virov

“Vlada je bila v začetku leta na obisku v dunajski sežigalnici, ki se promovira kot primer dobre prakse. Prek posvetov in medijskih objav se v javnosti poskuša ustvariti vtis, da gre pri sežigu in sosežigu za eno in isto. Za sežigalnice in cementarne veljajo drugačne zakonsko določene mejne vrednosti emisij škodljivih snovi v okolje,” opozarja Macerl.

V študiji so zato na podlagi dovoljenih koncentracij emisij in dovoljenih pretokov skozi dimnik izračunali dovoljene količine izpustov škodljivih snovi. Podatke so črpali iz javno dostopnih virov, ki so navedeni, a jim Salonit zdaj po besedah Macerla očita navajanje nekorektnih in zavajajočih podatkov.

Kot podjetje navaja v svojem zahtevku, naj bi bili podatki, uporabljeni v študiji, ki so prepisani z njihove spletne strani, neuradni. Zatrjujejo, da so bile meritve objavljene prek v podjetju izdelane metodologije, ki takrat še ni ustrezala vsem potrebnim zahtevam. Od konca leta 2018 namreč za prikazovanje na spletu uporabljajo profesionalno programsko orodje, zamenjali so tudi vse merilnike za trajno merjenje emisij.

“Če razumemo prav, so bili podatki namenjeni informiranju javnosti o emisijah. Ali torej podatki do leta 2018 niso bili verodostojni? Torej lokalna skupnost in javnost v resnici nista bili prav informirani,” se sprašujejo v Eko krogu, kjer zavračajo prepričanje Salonita, da je njihov namen zaprtje tovarne.

Kot poudarjajo v društvu, je njihov namen predvsem izenačenje mejnih vrednosti emisij cementarn, ki sosežigajo odpadke, s sežigalnicami, učinkovitejši okoljski nadzor nad njihovim delovanjem ter večja transparentnost.

Podjetje naj bi jim očitalo tudi zastraševanje, navajanje neresničnih in žaljivih navedb, na kar v Eko krogu odgovarjajo, da njihove trditve temeljijo na veljavni zakonodaji, okoljevarstvenem dovoljenju podjetja ter javno objavljenih podatkih. “Če so ti podatki zastrašujoči in žaljivi, to ni naša krivda,” so še dodali. sta


Najbolj brano