Kleni pričevalec o totalitarizmih našega prostora

Boris Pahor, trdoživi in samosvoji kronist obmejnega prostora in tukajšnjih totalitarizmov dvajsetega stoletja, danes praznuje 106. rojstni dan. Ob tej priložnosti Mladinska knjiga ob 11. uri v svoji knjigarni Konzorcij v Ljubljani prireja srečanje z njim.

LJUBLJANA > Dogodek bo vodil Zdravko Duša, v pogovoru pa bo sodeloval tudi Peter Kovačič Peršin, eden Pahorjevih najtesnejših sodelavcev v zadnjih desetletjih. Boris Pahor je bil večkrat omenjen kot zelo resen kandidat za Nobelovo nagrado, vendar je šla še vsakič mimo njega.

Kot osebnost je brez dvoma zgodovina na dveh nogah. Dvomljivec naj pomisli na njegove sodobnike, leto gor ali dol. Srečko Kosovel, Josip Vidmar, Edvard Kocbek, pa Alojz Rebula in Vitomil Zupan, Frane Milčinski Ježek in verjetno še kdo, ki je že zdavnaj del slovenske literarne in politične zgodovine. Rojen leto dni pred začetkom prve svetovne vojne je kot otrok doživel požig tržaškega Narodnega doma in Mussolinijev vzpon, med drugo svetovno vojno je izkusil italijanska in nemška koncentracijska taborišča, izkušnjo je popisal predvsem v Nekropoli.

Pahorjevo nemara najbolj prelomno dejanje je bilo politične narave. Gre za objavo intervjuja z Edvardom Kocbekom, ki sta jo leta 1975 “zagrešila” z Alojzom Rebulo v tržaškem Zalivu in v katerem je Kocbek prvič spregovoril o povojnih pobojih domobrancev. Pričevanje je imelo veliko težo, saj je bil Kocbek med ustanovitelji OF, prva leta po vojni pa v samem vrhu slovenske in jugoslovanske politike. Intervju je sprožil val obračunavanj s Kocbekom, pa tudi Pahorjem, ki več let ni smel prestopiti meje z Jugoslavijo.

---