Kjer si podata roko lepo in dobro

“Po 25 kolonijah, 320 razstavah, 1811 imenih zapisanih v katalogih, in 2860 ustvarjenih delih sem vesela, da se je toliko ljudi pridružilo projektu, ki prinaša sporočilo lepote in dobrote,” ob koloniji Umetniki za Karitas, ki poteka pod geslom Odrinimo na globoko, poudarja voditeljica projekta in ravnateljica Škofijske karitas Koper Jožica Ličen.

SINJI VRH > Z današnjim dnevom odprtih vrat in s postavitvijo priložnostne razstave v prostorih turistične kmetije Sinji vrh se 25. mednarodna likovna kolonija Umetniki za karitas preveša v sklepni del.

Povabilu na letošnje srečanje na Sinji vrh, ki po besedah strokovne sodelavke projekta, likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn na poseben način nagovarja umetnike, saj predstavlja vez med umetnostjo narave in umetnostjo človeka, so se odzvali Lojze Čemažar, Klementina Golija, Joso Knez, Nikola Marković, Nikolaj Mašukov, Noriaki Sangawa, Veljko Toman in Nina Zuljan. Od strokovnih sodelavcev se je udeležujeta Lucijan Bratuš in Tone Seifert, za krajši čas so se pridružili tudi drugi sodelavci in ustvarjalci.

Umetniki, ki so od ponedeljka na turistični kmetiji Sinji vrh delali “kot ena velika družina”, kot sta poudarila Joso Knez in Noriaki Sangawa, se bodo od Sinjega vrha poslovili jutri. Njihova dela pa bodo z deli strokovnih sodelavcev in darovalcev v prihodnjih mesecih obiskala številne kraje, opozarjala na stiske v družbi in nagovarjala k sočutju. Zbrani denar bodo namenili skladu Karitas za pomoč mladim, ki bodo prek programa Popoldan na Cesti in Centra Bogdana Žorža za mlade iskali svoje mesto v družbi.

V Škofijski karitas Koper so za geslo tokratnega srečanja izbrali Jezusove besede Odrinimo na globoko. “Sodelavci Karitas sprejemamo to Jezusovo povabilo, saj v njem čutimo varovalko in rešitev pred tem, da bi ostali samo na površju gladine, ki jo predstavlja delitev materialne pomoči in izpolnjevanje formularjev. Vemo, kako pomembno se je potopiti v globino človeka in njegove osebne ali družinske stiske,” so zapisali. Sporočilo je hkrati tudi spodbuda umetnikom, da ustvarjajo, kar čutijo v srcu in duši, in ne le tistega, kar se dobro trži.

Voditeljica projekta Jožica Ličen je vesela, da je povezal veliko srčnih in predanih ljudi. “Naša ekipa je široka in uigrana. Vsak je poskrbel, da je kolonija postala to, kar je. Kamorkoli gremo z razstavami, opozarjamo na stiske v družbi in na to, da smo vsi dolžni delati dobro. Hkrati je ta kolonija dokaz, da je slovenski človek sposoben nekaj izpeljati prostovoljno, srčno in dobro.”

Zato se ne boji za prihodnost kolonije. Izzive vidi v vključevanju novih ustvarjalcev, tudi neuveljavljenih, ki jim ta projekt odpira pot do ljudi in galerij, česar si marsikdo od njih ne more privoščiti.

“S tem se jim vsaj delno oddolžimo za njihov dar in tako se naš krog lepote in dobrote sklene,” se strinja tudi Anamarija Stibilj Šajn.

---