Osvežimo možgane po 65. letu

Zakaj pišem o možganih po 65. letu starosti? Zato, ker v življenju poznamo tako imenovane mejnike. Prvi je nekako pri 35. letih starosti, drugi pa okrog 65. leta starosti.

Po prvem mejniku se večina ljudi začenja srečevati s pomanjkanjem želodčne kisline. To pomeni, da se encimi, ki razgrajujejo beljakovine na aminokisline, iz katerih telo izdela gradnike, ne delujejo popolno in posledično nimamo dovolj gradiva za obnovo telesa. Prav tako se minerali ne ionizirajo v popolnosti in imamo zato pomanjkanje mineralov v telesu (magnezija, železa). Da bi takoj rešili, moramo uživati več grenčin, grenkih solat (radič, cikorija, rukola, endivija, artičoka ...). Težava je tudi pomanjkanje “intrinzičnega faktorja”, ki nastaja in se sprošča v želodčni sluznici. Pomemben pa je za absorpcijo vitamina B12. Po drugem mejniku pa je pomanjkanje B12 zelo izrazito, še zlati pri tistih, ki se izogibajo uživanju živil živalskega izvora. Ti naj uživajo vsaj jajca.

Možgani se ne starajo

Nova znanstvena spoznanja so ovrgla mnenje, češ da se možgani starajo z leti. Obnavljajo se in s tem pomlajujejo enako kot vse druge celice. Sliši se idealno in obetavno. Pa vendar: če gresta po beli cesti sredi sončnega dne nono in vnuk in nanju delujejo podobni dedni in enaki zunanji dejavniki, ki sprožajo proste radikale, ti pa napadajo telo, škoda pri obeh ne bo enaka. Mlajši organizem bo sposoben večje obrambe pred njimi.

Najprej se bo drobcena škoda pokazala na možganih. Ti so v veliki meri iz polinenasičene maščobe, ki se hitro oksidira. Poleg tega porabijo kar petino vsega kisika, ki ga vdihnemo, in v njih je veliko železa, ki se prav tako rado oksidira in še pospešuje nastajanje prostih radikalov. Možgani sami pa izdelujejo le manjšo količino antioksidantov. Logična posledica je, da moramo zaščitne antioksidante še v veliko večji meri kot za druge organe pridobiti s hrano.

Nekateri znanstveniki so prepričani, da je vzrok za staranje vgrajen v genetsko strukturo celic, v DNK. Zato se usmerjajo na preprečevanje degeneracije celic. Študije pa kažejo, da so škodljive spremembe, ki z leti nastajajo na možganih in na vsem telesu, posledica pomanjkanja za telo in um koristnih zaščitnih snovi. Mnogi so prepričani, da se oksidativne poškodbe DNK z leti akumulirajo, kar se kaže kot mutacije DNK in - staranje.

Raziskave varovanja možganskih celic dajejo slutiti, da je izgubo spomina, pomanjkanje zbranosti in starostno zbeganost mogoče povezati s pomanjkanjem vitaminov skupine B (B1, B6, B9 in B12). Pri več študijah so namreč ugotovili, da je večini bolnikov z Alzheimerjevo demenco že dalj časa primanjkovalo vitamina B12. Če so jim ga dodajali, se je njihovo duševno stanje izboljšalo. Zato predlagajo podroben pregled vitaminov skupine B, še zlasti B12, pri vseh starejših, pri katerih je opazno upadanje psihičnih funkcij. Podobno so ugotovili pri pomanjkanju vitamina E. Olje pšeničnih kalčkov je rekorder po vsebnosti vitamina E. Če manjka več vitaminov skupine B, začne propadati zunanji sloj živčnega tkiva in posledice so tu ...

Folna kislina za mentalno čilost

Od mladosti se prav tako lahko hitro poslovijo tisti, ki jim primanjkuje folne kisline, saj folna kislina oziroma vitamin B9 pomaga ohranjati mentalno čilost tudi v visoki starosti. Vidno upadanje duševnih sposobnosti v starosti je tudi posledica pomanjkanja B1, B2 in B6. Pomanjkanje B1 vodi v počasnost, pomanjkanje B2 poslabša kratkoročni, B6 pa dolgoročni spomin. A z ustreznim vnosom teh vitaminov je mogoče stanje izboljšati. Pri tem moramo poskrbeti tudi za vnos vitamina D, saj s staranjem koža izgublja sposobnost, da bi ga sintetizirala s pomočjo sončne svetlobe. Tudi povečan vnos vitamina C deluje spodbudno.

Med minerali potrebujemo: železo, krom, magnezij, selen in cink. Komur popušča spomin, mora nujno uživati hrano s cinkom (bučna semena, morska hrana ...) in borom (jabolka, hruške, slive, grozdje ...).

Tudi pomanjkanje magnezija ima negativne posledice, ki se kažejo kot upadanje števila mitohondrijev in s tem življenjske energije. Mineral krom omeji znake staranja, saj spodbuja hormon DHEA, oziroma dehidroepiandrosterona, ki s staranjem hitro izginja, in sicer v sorazmerju z zmanjševanjem učinkovitosti inzulina.

Za budnost, bistrost in večjo sposobnost možganov zaužijmo več beljakovin (jajca, meso, mleko, siri in drugi mlečni izdelki ...). Razpoloženje izboljšujejo špinača, orehi in česen. In ne pozabimo piti vode!

Možgani sami proizvajajo glutation kot najpomembnejši antioksidant zoper proste radikale. In že dolgo velja, da količina glutationa v krvi določa, koliko smo mladi in zdravi. Ker začne količina glutationa padati po 40. letu in ga je pri 60. letu že za okrog 17 odstotkov manj, ga moramo pridobivati s hrano. Dobimo ga v sirotki, avokadu, lubenicah, beluših, grenivkah, v orehih in v kuhanem krompirju z olupki. Nekaj ga je v jagodah, paradižnikih, pomarančah in melonah. Pomemben vir glutationa so tudi zelje, cvetača, brokoli in brstični ohrovt.

Podobna zgodba kot z glutationom je s Q10. Dobimo ga v plavih ribah (losos, sardele, skuše ...), v drobovini in volovskem srcu, v jetrih in ledvicah, v govedini, arašidih. Zvišamo ga lahko tudi z vnosom naravnega vitamina E, ki skupaj s selenom in vitamini skupine B (B3, B6, B9 in B12) spodbuja nastajanje Q10.

Torej ni vse izgubljeno, saj je mogoče marsikaj popraviti. Povečajmo vnos hranilnih in zlasti zaščitnih snovi, dobrih olj, vitaminov in mineralov. In ne iščimo samo enega samega vitamina ali minerala, da bi nam pomagal, marveč težimo k celotni paleti vseh za življenje nujnih snovi.


Najbolj brano