Poletnim pastem smo teže kos kot zimskim

Kihanje, nahod, vnetje grla, angina, kašelj, vnetje oči, trganje po sklepih, bolečine v vratu in križu so lahko neprijetne posledice vročine oziroma ukrepov, s katerimi si skušamo olajšati poletno vročino. Zato ljudje poleti obolevajo za prehladi in težavami z revmo.

Tudi poleti  krepimo odpornost in jemo zdravo hrano.  Foto: Ivan Merljak
Tudi poleti krepimo odpornost in jemo zdravo hrano.  Foto: Ivan Merljak

Poletni prehladi so pogosti, trajajo dlje kot zimski in se radi ponavljajo. Širijo se kapljično po zraku, napovedujejo jih boleče grlo, izpuščaj, glavobol, kašelj, povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, več dni trajajoča telesna vročina, driska.

Poletni prehladi

Prehlade poleti najpogosteje povzroča spremenljivo vreme. Zaradi prepričanja, da je poletje, nosimo lahka oblačila tudi, ko se ohladi, piha veter, dežuje. To zlasti pri bolj občutljivih povzroča prehlad. Lahko bi ga preprečili, če bi se oblačili zunanji temperaturi primerno.

Vrsta virusov

Po opažanju zdravnikov se poleti pri nekaterih prehladi pogosto pojavljajo in so celo trdovratnejši, saj se rhinovirusim, coronavirusom in virusom parainfluence, poleti pridruži vrsta drugih škodljivih virusov, ki se širijo po zraku. Poleti smo manj pozorni na temperaturne razlike in jim manj prilagajamo oblačila. Pregreti se nastavljamo pihanju klimatskih naprav. Te so pogosto naravnavamo na pretirano hlajenje. Škodljivo pa je tudi, kadar prostore premalo hladijo, saj se zato preveč potimo, kar je ob prepihu in kroženju zraka prav tako škodljivo.

Ker je prehlad kapljična infekcija in se hitro širi, je nujna primerna higiena - redno umivanje rok, uporaba sredstev za dezinfekcijo, uživanje živil, bogatih z vitamini, pitje večjih količin tekočine, izogibanje prostorom z veliko temperaturno razliko med zunanjim ozračjem in notranjim ohlajenim zrakom. Te spremembe so pogosto krive za prehlad, saj se jim organizem ne zmore nenehno prilagajati.

Vneto grlo in nahod

Zdravniki opažajo, da poleti veliko ljudi trpi zaradi vnetega grla. Mikrobi, bakterije in virusi, ki povzročajo vnetje grla, ki se mu pridružijo zamašen nos in nahod, povišana telesna temperatura in občutek slabosti, lahko obolelega za več dni priklenejo na posteljo.

Kadar je grlo boleče in vneto, kaže obiskati zdravnika. Še zlasti, če ga spremlja povišana telesna temperatura. Po oceni zdravnikov so takrat nujna zdravila, ki uničujejo viruse in bakterije, hkrati blažijo simptome in preprečujejo razvoj novih infekcij (najpogosteje vnetje ušes). Včasih je nujen tudi antibiotik.

Pri blažjem vnetju grla nekateri posežejo po naravnih pripravkih: čaju iz žajblja, kapljicah propolisa, timijanovem poparku s kamilico, inhalacije s kamilico in evkaliptusom. Nekateri prisegajo na grgranje pripravka iz limone, ingverja in kadulje ali na moč jabolčnega kisa, medu in vode. Če to ne zaležejo, je treba k zdravniku.

Nevarne klimatske naprave

Pihanje klimatskih naprav je poleti prijetno in prija, a pretirano hlajenje in neposredni curki mrzlega zraka so lahko zdravju škodljivi. Zaradi tega se lahko pojavijo prehlad, vnetje ušes, oči, revmatske težave, trganje v sklepih in bolečine v hrbtu, vnetje levic, mehurja ...

Poleti pogosto podležemo tudi infekciji s patogenimi mikrobi, ki se skrivajo v mnogih klimatskih napravah, s katerimi se hladimo v avtu, stanovanju, počitniškem apartmaju, pisarni, lokalu, na banki, pošti, v avtobusu, vlaku, letalu ...

Po analizah strokovnjakov so klimatske naprave v javnem potniškem prometu poleti zaradi obilice potnikov skladišča potencialno patogenih mikrobov, ki čakajo na nove žrtve, kar najbolj občutijo ljudje s slabšo imunsko odpornostjo. Mikrobi, ki jih spuščajo klimatske naprave, se naselijo na sluznicah dihal in lahko povzročijo različna vnetja.

Klimatske naprave tudi izsušujejo prostor in pripomorejo k hitrejši dehidraciji organizma. Posledica je bolj izsušena sluznica dihal, zato se ni sposobna ubraniti napada mikrobov.

Vsak proizvajalec in oskrbovalec klimatskih naprav kupca opozori, da je nujno redno čiščenje (menjava filtrov), s čimer preprečimo razraščanje patogenih mikrobov. Pred mikrobi v klimatskih napravah v javnem transportu se ne moremo povsem zaščititi.

Zdravniki dodajajo, da ljudem z dobro imunsko odpornostjo klimatske naprave manj škodijo. To odpornost si pridobimo z zdravo prehrano, primerno hidracijo, sproščanjem in časom za počitek, kakovostnim spancem in z dovolj spanja. Pa tudi, ko smo osebno zadovoljni in imamo pozitiven odnos do sebe ter do okolice.


Najbolj brano