Leonardo nas še danes lahko uči

Bil je izjemen mož, genij. “V njem sta se v polni meri izražala čudenje nad svetom in naravo ter želja in volja po odkrivanju vseh prvin, ki spremljajo naše bivanje,” v uvodni besedi k razkošni monografiji Leonardo - Genij - 500 let, izdani tudi v slovenskem prevodu, piše dr. Igor Škamperle.

Še posebej zanimiva je zgodba o Lepi princesi, ki so jo Leonardu 
pripisali šele leta 2007.  Foto: Andraž Gombač
Še posebej zanimiva je zgodba o Lepi princesi, ki so jo Leonardu pripisali šele leta 2007.  Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Velika knjiga, izdana ob 500. obletnici smrti Leonarda da Vincija, je nova v nizu, pri katerem Mladinska knjiga sodeluje z italijansko založbo Scripta Maneant. V minulih letih je že izdala luksuzne monografije Neskončni Leonardo, Večni Michelangelo, Božanski Rafael in Sikstinska kapela z izvodi, naprodaj po več tisoč evrov. Za novo o Leonardu mora kupec odšteti 130 evrov - in če malo počaka, mu vrnejo deset centov.

Sočasno z italijanskim izvirnikom so poleg slovenskega prevoda izšli še španski, ruski, češki, slovaški in srbski, je na predstavitvi v Trubarjevem antikvariatu v Ljubljani pojasnila urednica Nina Žitko Pucer, ki ji je delo ob upokojitvi predal Tine Logar.

Dr. Igor Škamperle

strokovnjak za renesanso

“Do narave in sveta ne moremo biti le gospodovalni uporabniki, ampak si z vsemi bitji, od mineralov do živali in bogov, ta svet delimo in smo zanj vzajemno soodgovorni.”

Prodano za 450 milijonov dolarjev!

V knjigi večjega formata, natisnjeni v 3500 izvodih, so na 300 straneh “razkošno zračna” tako besedila kakor 160 reprodukcij slik, fresk, skic, študij ... Avtorja, filozof Fabio Scaletti iz Milana in dr. Martin Kemp, zaslužni profesor zgodovine na Univerzi v Oxfordu, bralcu približata Leonarda kot slikarja, arhitekta, urbanista, znanstvenika, izumitelja ... Scaletti je preučil umetnine iz galerij po svetu in tudi iz zasebnih zbirk, odstira pa tako ozadje posamezne umetnine kakor njeno pot v minulega pol tisočletja. Najslavnejša slika na svetu Mona Lisa je nekaj časa visela tudi v Napoleonovi spalnici, šele zatem jo je cesar predal Louvru. Najdražja umetnina doslej Slavator mundi (Odrešenik sveta) je šla iz rok v roke, predlani pa so jo na dražbi v New Yorku nekemu savdskemu princu prodali za 450 milijonov dolarjev. Na ogled naj bi bila v arabskem Louvru, novem muzeju v Abu Dabiju, a ni. Zvrstijo so še Dama s hermelinom, Vitruvijski človek, Zadnja večerja, manj znana dela, poglavje o izgubljenih ... Scaletti je upošteval najnovejša odkritja, še posebej pa se je osredotočil na detajle, povečane in na reprodukcijah približane bralcu.

Prevajalka Irena Trenc - Frelih je orodje osvojila že med delom z veliko monografijo Neskončni Leonardo, zato zdaj kakih večjih težav ni imela. Najbolj je uživala med prevajanjem zelo zanimivega in lepo napisanega Kempovega poglavja o Lepi princesi, skrivnostnem portretu, izdelanem s tinto in barvnimi kredami na pergamentu, napetem na staro hrastovo ploščo. Ko se je leta 1998 prvič pojavil na trgu, so ga pri dražbeni hiši Christie's imeli za anonimno nemško delo, šele leta 2007 so posumili, da utegne biti Leonardov. Kemp naniza vrsto detajlov, ki potrjujejo domnevo. Pariški inženir Pascal Cotte mu je pomagal še potrditi, da je portretiranka Bianca Sforza, nezakonska hči Ludovica Sforze, Leonardovega pokrovitelja.

Od fosilov do tanka

Leonardo je bil vrhunski umetnik in neverjeten raziskovalec. “Med prvimi je tudi odkril, kaj pomenijo fosili, ostanki polžev in školjk visoko v hribih, kjer ni morja,” je pripovedoval strokovnjak za renesančno kulturo dr. Igor Škamperle, rojen pri Sv. Ivanu v Trstu. “Leonardo je štiristo let pred Darwinom ugotavljal, da je Zemlja nekakšen organizem, po katerem se pretaka voda, kakor se po človeku kri, in da ima planet svojo razvojno pot. Zamišljal si je helikopter, podmornico, tank, mesto v treh nadstropjih, marsikaj, kar je človeštvo lahko udejanjilo šele več stoletij pozneje.”

V njegovi dobi sta bili umetnost in znanost še tesno povezani, to pa je lahko tudi Leonardovo sporočilo nam, poudarja Škamperle: “Človekovo spoznanje ne more biti zgolj racionalno in uporabno, ampak ga spremljata estetska igrivost in duševni nagovor. Do narave in sveta ne moremo biti le gospodovalni uporabniki, ampak si z vsemi bitji, od mineralov do živali in bogov, ta svet delimo in smo zanj vzajemno soodgovorni.”  


Najbolj brano