Otočani med varom in Brexitom

Da je angleško prvenstvo najmočnejše na stari celini, je v pretekli sezoni potrdil tudi razplet v obeh evropskih pokalih. V finalih so se znašli štirje angleški klubi, pomenljivo pa je, da med njimi ni bilo Manchester Cityja, ki je sicer pobral prav vse domače lovorike: prvenstvo, FA pokal, ligaški pokal in superpokal.

LONDON >Premier League je nemara najuspešnejša blagovna znamka v nogometu, poslovne rezultate ji bržkone zavidajo tudi v marsikateri drugi gospodarski panogi. V angleškem prvenstvu se vrti največ denarja in zdi se, da niti razvpiti Brexit ne bo preusmeril pretoka ljudi in nogometnega kapitala. Otok je privlačen, zneski od televizijskih pravic se neprestano povečujejo. Angleški prvoligaši si iz tega naslova porazdelijo skoraj tri milijarde evrov, Španci denimo ne pridejo niti do polovice te vsote.

Še pomembnejši pa je podatek o deležih denarne pogače, ki pripada 20 klubom Premier League. V tem pogledu so Angleži še najbliže načelu egalitarnosti. Le Barcelona, Real Madrid in Juventus imajo večje prihodke iz naslova televizijskih pravic kot klubi z dna angleškega prvenstva. Kaj dela Premier League ob denarju in človeških virih tako privlačno? Ritem, intenzivnost, tehnične sposobnosti, povezane s sprinterskimi zmogljivostmi. Skratka, najvišja stopnja selektivnosti.

88

milijonov evrov je Manchester United odštel za Harryja Maguira, kar je rekordni znesek za branilca v nogometni zgodovini

Rahel slovenski priokus

Slovensko zastopstvo v Premier League je bilo v novem tisočletju (in tudi prej) redko: Miletu Ačimoviću je pri Tottenhamu pripadla epizodna vloga, Etienu Velikonji v Cardiffu in Harisu Vučkiću pri Newcastlu še ta ne. Najgloblji pečat je v Angliji (WBA, Hull) pustil nekdanji reprezentančni kapetan Robert Koren. Med angleško nogometno elito vsaj v letošnji sezoni ne bomo imeli svojega predstavnika. Jan Mlakar, ki je že preteklo zimo sklenil pogodbo z Brightonom, bo kot posojeni nogometaš branil barve Queens Park Rangers. Prvo tekmo je nekdanji napadalec Maribora pospremil s klopi, v drugi angleški ligi pa je po lanskem izpadu pristal tudi Huddersfield Jona Gorenca Stankoviča.

Championship je v marsičem še zahtevnejše tekmovanje od Premier League, pravi tekmovalni maraton s 24 klubi, v katerem je prostora le za najbolj trdožive. O tem bi lahko kaj več povedal aktualni kapetan slovenske reprezentance Bojan Jokić, ki je pred tremi leti branil barve Nottingham Foresta. Nekdanji dvakratni zaporedni evropski prvak (1979, 1980) se že nekaj sezon zaman trudi, da bi se spet prebil v Premier League. Podobno velja za Leeds United, kjer je pred petimi leti otoško nogometno stvarnost spoznal tudi Darko Milanič. Sedanjemu trenerju Maribora in njegovemu tedanjemu pomočniku Novici Nikčeviću se je bivši predsednik kluba, hitropotezni Massimo Cellino, zahvalil že po dobrem mesecu dni, a neprecenljiva izkušnja bo ostala.

Argentinski norec, ruski tajkun

Mimogrede, Leeds tudi v letošnji sezoni vodi Marcelo Bielsa. Argentinskemu “Norcu” (El Loco), ki na svojstven način uči in živi nogomet, lani v napeti končnici ni uspelo vrniti Leedsa med prvoligaše, kjer bo spet trofejna in med navijači priljubljena Aston Villa. Spodletelo je tudi Derbyju Franka Lamparda, ki se skozi velika vrata vrača med elito. Igralska legenda Chelseaja je po odhodu Maurizia Sarrija k Juventusu postal prva izbira Romana Abramoviča in njegovega ruskega klana, ki se je v poldrugem desetletju na čelu kluba zanašal izključno na tuje trenersko znanje.

Bo letošnja sezona za Chelsea, potem ko je zaradi kršenja pravil dobil prepoved nakupa nogometašev v prestopnem roku, prehodna ali nemara celo prelomna? Abramovič naj ne bil več tako navdušen nad eno od svojih najbolj priljubljenih igračk. Za povrh so zmagovalci evropske lige izgubili svojega najboljšega nogometaša, Edena Hazarda, ki je prestopil k Realu. Kmalu pa bomo lahko videli, kako se bo v velikih čevljih Belgijca znašel Američan hrvaškega rodu Christian Pulisic, s katerim je Chelsea sklenil pogodbo že preteklo zimo.

Še bolj zanimivo pa bo seveda spremljati, kako se bo na klopi obnesel Lampard, ki ga na veliki sceni čakajo obračuni s trenerskimi prvokategorniki in staroselci iz tujine. Chelsea sicer sodi med izbrano šesterico klubov, ki se je z največjo kupno in kadrovsko močjo izoblikovala v preteklem desetletju. Prav toliko časa je bilo treba, da je kateri angleški klub ubranil domači naslov v Premier League. Angleško prvenstvo ne slovi zaman kot najbolj nepredvidljivo. Juventus je v Italiji nanizal osem naslovov, Bayern v Nemčiji pa sedem. Paris Saint-Germain je v Franciji slavil šestkrat v zadnjih sedmih letih, Barcelona pa je bila v pretekli petletki štirikrat najboljša v Španiji.

Tudi obramba stane

Kdo bi denimo stavil, da bo Leicester v nepozabni sezoni 2015/16 pokoril vso angleško konkurenco, kar je bilo nemara največje presenečenje novodobnega nogometnega tisočletja. Harry Maguire je prišel v klub leto zatem, je pa bil v pičlih dveh sezonah očitno tako prepričljiv, da je Manchester United, ki je pred mestnim tekmecem Cityjem kot zadnji uspel ubraniti naslov državnega prvaka, odštel rekordni znesek za branilca v zgodovini nogometa. Čas bo seveda pokazal, ali so bili rdeči vragi, ki pod taktirko Oleja Gunnarja Solskjaerja še naprej iščejo pota stare slave iz časov Alexa Fergusona, s prestopom 23-letnega angleškega reprezentanta vizionarji ali so povlekli potezo v stiski. United je sicer ostal tudi brez belgijskega srednjega napadalce Romela Lukakuja, ki se je v sredo preselil v Milano k Interju.

Res pa je, da angleška moštva tudi v preteklih letih niso skoparila, ko je bilo za nakupe branilcev treba poseči globoko v klubsko blagajno. Pri Liverpoolu, ki je bil v pretekli sezoni zelo blizu vrnitvi državnega naslova v klubske vitrine po 29 letih, so imeli dober nos, ko so pred poldrugim letom za Virgila van Dijka odšteli skoraj 85 milijonov evrov. Nizozemski branilec je bil v pretekli sezoni najboljši nogometaš Premier League, precej zaslug pa si lahko pripiše tudi za naslov v ligi prvakov. Morda pa se ga bo kdo spomnil ob nominaciji za zlato žogo, za katero bi lahko kandidiral še kdo iz Liverpoolovega moštva.

Kar nekako v senci izpada v četrtfinalu lige prvakov so v pretekli sezoni ostale štiri domače lovorike Manchester Cityja. Arabski lastniki bi jih verjetno rade volje zamenjali za tisto v elitnem klubskem tekmovanju. V tolažbo Cityjevim privržencem: mestni tekmec United in Arsenal bosta v novi sezoni zastopala angleške barve zgolj v evropski ligi. Tako zgoščena je konkurenca pri vrhu Premier League, kjer bo na svojem novem stadionu celotno sezono končno odigral tudi Tottenham.

Sicer pa se angleški nogometni ples začenja v petek, ko bo padel tudi zastor nad prestopnim rokom. Do tedaj utegne odjekniti še kakšna odmevna kupčija. Gotovo pa prihaja še ena zelo pomembna novost: tudi Angleži so se uklonili sodniški videoasistenci oziroma sistemu VAR.

---