Jeseni v deželi svetovnih prvakov

Čez dobra dva tedna se bo za slovenske odbojkarice na Poljskem začelo drugo evropsko prvenstvo. Ali bodo Slovenke le sodelovale ali tudi zmagovale? Odgovor bo v znatni meri v rokah kapetanke, Kanalke Eve Mori, ki bo takoj po prvenstvu klubsko kariero nadaljevala pri poljskem prvaku Lodzu.

KANAL > Prva organizatorka igre slovenske reprezentance Eva Mori je spomladi zamenjala klubsko majico. Francoski Volero Le Cannet je zanjo že preteklost. Nov izziv na njeni poklicni odbojkarski poti je poljski državni prvak LKS Commercecon iz Lodža. Prav v tem za dve in pol Ljubljane velikem mestu bodo Slovenke 23. avgusta začele prvenstvo stare celine.

Ali bo igranje v kraju, kjer si boste od jeseni služili tudi kruh, za vas prednost ali breme?

“Predvsem bo izziv, nekaj pa bo že pomagalo, da sem se seznanila z osnovnimi stvarmi v Lodžu. Že na prvi tekmi, ki jo igramo prav s Poljakinjami, bo zagotovljeno izjemno navijaško vzdušje v razprodani dvorani s 15.000 sedeži. Prepričana sem, da bo vmes tudi veliko Slovencev, saj je potovanje z direktnim letom do dobro uro oddaljenega varšavskega letališča dokaj preprosto in širokemu krogu ljubiteljev odbojke dostopno.”

Z odbojko v zibelki

Organizatorka igre Eva Mori je imela žogo položeno v zibelko, svoja vzornika, dedka Franca Bukovca (nekdanji steber Salonita) in mati Patricijo Mori (z Mariborčankami še jugoslovanska prvakinja) pa je pri 23 letih že presegla. Po kaljenju doma in v Novi Gorici njene karierne postaje povedo vse: s kamniškim Calcitom (tam je igrala tudi starejša sestra Nika Mori) je bila srednjeevropska prvakinja, za italijanski Bergamo je kot druga podajalka igrala v najmočnejši ligi na svetu, po selitvi v Francijo pa je postala prva dirigentka v Beziersu (državni prvak) in v Voleru Le Cannet (polfinale evropskega pokala challenge). V reprezentanci je kot kapetanka zablestela s srebrom na SP mlajših članic pred dvema letoma.

Kaj lahko naša reprezentanca doseže na EP?

“Težje skupine skoraj ne bi mogle dobiti. Poljakinje so stalno med najboljšimi v Evropi in igrajo doma, Italijanke so bile na prejšnjem prvenstvu pete, redno pa se na prvenstva uvrščajo Belgijke, ki jih še nismo premagale. Naš osnovni cilj je, da prvi del končamo takoj za Belgijkami, kar nas še vodi v nadaljnje tekmovanje. Portugalke in Ukrajinke imajo manj mednarodnih uspehov od nas. Ti dve ekipi bi morali premagati, na ostalih tekmah pa igrati zbrano in iskati presenečenje, če bi nas kdo podcenjeval. Dodatnih bremen si ne smemo nalagati. Osredotočiti se moramo nase. Nimamo česa izgubiti. Z vsako zmago lahko le pridobimo, saj smo na prejšnjem EP ostale praznih rok.”

Zakaj ste se na klubskem področju odločili za selitev iz Francije na Poljsko?

“Po dveh letih francoskih izkušenj sem ocenila, da v njihovi ligi ne bi več napredovala. Letošnji cilj mojega kluba Volero Le Cannet je bil državni naslov in igranje v ligi prvakov, a tega nismo dosegli. Cannes nas je v polfinalu izločil tako v prvenstvu kot v pokalu. Močnejših klubov v Franciji ni, želela pa sem si v ligo z večjim številom kakovostno izenačenih klubov. In poljska liga to vsekakor ponuja. Poleg tega se v odbojko na Poljskem, ki je svetovni prvak, veliko vlaga, ta šport pa ima tudi ogromno podporo navijačev. Ker sem ob tem dobila ponudbo državnih prvakinj, je bila priložnost še toliko bolj privlačna. V novi sezoni bom tako prvič v karieri igrala v ligi prvakov.”

Eva Mori

odbojkarska reprezentantka

“Želela sem si v ligo z večjim številom kakovostno izenačenih klubov. In poljska liga to vsekakor ponuja.”

Kako bi svoje francosko obdobje ocenili s strani osebnega igralskega razvoja?

”Kljub nesrečnemu razpletu letošnjega prvenstva, mi bosta dve leti v tej državi ostali v lepem spominu, saj sem živela v lepem sredozemskem delu in se naučila pogovorne francoščine. Lani sem postala državna prvakinja, to sezono sem prvič igrala na svetovnem klubskem prvenstvu in občutila moč ekipe, kakršna je evropski prvak Vakifbank. V evropskem pokalu challenge nas je kasnejši prvak Monza izločil šele po zlatem nizu. Ob vsem tem sem ogromno igrala. Letos sem manjkala le na eni tekmi, po rednem delu pa sem imela najboljšo statistiko med podajalkami francoskega prvenstva.”

Sedaj je pred vami spet tudi nov jezikovni, pa tudi kulturni izziv ...

“To pač sodi k opisu dela poklicnega športnika. Za to pot sem se odločila, ker le tako napredujem sama in tudi reprezentanca. Slovenija je majhna in znanje je treba iskati v svetu. V novi sezoni nas bo osem igralo v tujini, kar je največ doslej. Če je večina odbojkaric pravih profesionalk, je lažje kakovostno izvesti priprave, saj smo igralke iz tujih lig vajene ritma dvakrat po tri ure intenzivnega treninga na dan, kakršen je v reprezentanci. V večini slovenskih klubov takšnih obremenitev ni.”

---