Znova mišja mrzlica
Po sedmih letih se je v Sloveniji znova pojavila epidemija mišje mrzlice, saj so letos odkrili že 200 primerov te bolezni. Virus hemoragične mrzlice prenašajo miši, voluharji in podgane, s človeka na človeka pa ni prenosljiv.
Virus hemoragične mrzlice prenašajo tudi miši. Foto: /
Znaki obolenja za hemoragično mrzlico so visoka telesna temperatura, mrzlica, hude bolečine, težave z delovanjem ledvic, redko tudi smrt. Na leto zboli približno 30 ljudi, letos pa so zabeležili že več kot 200 primerov. Med okuženimi je zdaj trikrat več moških kot žensk, starih od 25 do 64 let. Zbolelo je tudi nekaj otrok. Glavni žarišči sta v jugovzhodni Sloveniji in podravski regiji. Za zdaj ni bilo smrtnega primera, so pa hospitalizirali vse obolele. V zadnjih 35 letih je pri nas zaradi mišje mrzlice umrlo 15 ljudi, nazadnje leta 2008, nekaj jih je začasno potrebovalo dializo.
Znano je, da obstaja povezava med pojavom različnih kužnih bolezni in prisotnostjo glodalcev. Ti so rezervoar ali prenašalci vrste bolezni na človeka in živali. Čeprav je kuga le še bolezen iz srednjega veka, je znano, da jo prenašajo glodalci. Bolezen je pomorila ogromno prebivalstva in spreminjala podobo sveta. Glodalci so nosilci povzročitelja kuge (Pasterella pestis), na človeka jo prenaša podganja bolha.
Tularemija je zoonoza, ki nenehno kroži med divjimi glodalci (zajec, miš, podgana), človek se okuži zatem, ko po naključju zaide v krog prenosa. Okuži se z okuženo hrano, vodo ali kontaktom in s prenosom prek izločkov. Povzročitelj je Francisella tularensis, ki povzroča vnetja bezgavk in razsevke po organih in tkivih.
Leptospiroza je skupina bolezni, ki jih povzroča več tipov spirohete. Pojavlja se od rahle vročine do težke oblike s poškodbami jeter in ledvic. Pri prenosu so pomembni glodalci, v krogu prenosa so potrebne domače živali (pes, prašič, govedo) in divje (lisica). Glavni vir infekcije je stoječa voda, okužena z izločki glodalcev.
Hemoragična mrzlica - Lassa je težka smrtonosna bolezen, ki jo prenašajo glodalci in stik z njimi ter njihovimi izločki. Razsaja zlasti v Afriki. Značilne so krvavitve v organih. Gre za novejšo odkrito bolezen, aktualno zaradi povečanja migracij.
Sodoka (bolezen podganjega ugriza) je zoonoza, ki povzroča vnetje na mestu ugriza. Pojavi se vnetje bezgavk in limfnih vodov. Bolezen so odkrili na Japonskem. Razsaja povsod, kjer živijo podgane, še zlasti pa v tropih.
Steklino prenašajo divji in domači mesojedi, ponekod tudi netopirji. Raziskave so usmerjene tudi v možnost prenosa malih glodalcev. Podgana lahko oboli za steklino, kar moramo upoštevati pri redkih, a možnih ugrizih podgan.
Trihineloza povzroča Trichinella spiralis, nematod, ki se razvija le v mesojedih in vsejedih sesalcih (podgana, pes, lisica, medved, jazbec). V verigi je zelo pomembna podgana, ki okuži prašiča, preko okuženega mesa se okuži človek. Bolezen se pojavi v črevesni in mišični obliki.
Mišja mrzlica (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) je zoonoza, ki se z živali prenese na človeka. Povzročajo jo virusi. Največ izbruhov je poleti in jeseni, ko se ljudje bolj zadržujejo v naravi, delajo na polju in v gozdu. Okužimo se ob vdihanju prahu, v katerem so posušeni izločki glodalcev, zlasti miši in voluharjev. Do okužbe pride ob dvigovanju prahu v kleteh, shrambah, zidanicah, skladiščih, pri izkopavanju pridelkov, spravilu lesa, taborjenju. Od okužbe do znakov bolezni preteče dva do štiri tedne. Bolezen ima več faz, najprej visoka vročina z mrzlico, močan glavobol, hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Bolnika bolijo oči, obraz in očesne veznice so pordeli. Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodalci. Povečano število obolenj je povezano s povečanim številom miši in podobnih glodalcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa.
Zaradi nenehne nevarnosti za zdravje moramo zatirati glodalce z načrtovanimi, strokovnimi ukrepi.