Kaj bo rešilo naš planet?

Distopični roman Najboljša vas na svetu je finski pisatelj Arto Paasilinna napisal leta 1992, a bralec hitro ugotovi, kako zelo aktualen je.

Arto Paasilinna:  $@     
Najboljša vas 
na svetu,  
  prevedla Julija 
Potrč Šavli,  
Mladinska knjiga, 
295 strani, 
cena 26,99 evra
Arto Paasilinna: $@ Najboljša vas na svetu, prevedla Julija Potrč Šavli, Mladinska knjiga, 295 strani, cena 26,99 evra 

Zadnja leta smo namreč priča velikim globalnim spremembam, pa najsi bodo to množične migracije ljudi, ki zapuščajo svoje domove, saj jim tam ni omogočeno preživetje, ali velike podnebne spremembe, ki vplivajo na življenje vseh na Zemlji.

Kljub velikim razsežnostim teh hitrih globalnih sprememb si še vedno zatiskamo oči in prelagamo odgovornost na drugega, kajti najlaže je mižati, namesto da bi se soočili z resničnostjo. Toda naša nečimrnost bo prišla za nami in nas naposled tudi ulovila. Na koncu se bomo morali soočiti s posledicami.

Morebitno prihodnost finski pisatelj Arto Paasilinna (1942-2018) predstavi v knjigi, s katero na humoren način “postavi ogledalo potrošniški družbi in posledicam nebrzdanega kapitalizma”. Zgodba se dogaja na prelomu 21. stoletja, okoli osrednjega lika Eemelija Toropainena, ki na željo svojega umirajočega dedka Aserja Toropainena, nekdanjega komunista in požigalca cerkva, zgradi v finski divjini leseno cerkev. Ta sčasoma pritegne nekaj posebnežev in tako postopoma ustanovijo vaško skupnost. Obudijo navade prednikov, živijo s pomočjo lova, nabiralništva, poljedelstva in živinoreje. Tudi tokrat v Paasilinnovem jeziku sobivajo njegov značilni finski melanholični humor in polnokrvni značaji posebnih likov, ki so venomer v konfliktu z zunanjim svetom.

Roman Najboljša vas na svetu predstavi utopični kraj, kjer so zaradi preprostejšega in ekološkega načina življenja vsi preskrbljeni in srečni. Tegobe zunanjega sveta, kjer divjata lakota in tretja svetovna vojna in kjer se mesta dobesedno utapljajo pod gorami smeti, pa vasico sredi gozda zaobidejo. Aktualnost romana se torej pokaže v prepričanju, da kapitalizem v sedanji obliki, z vladavino histerije potrošništva in visokim tehnološkim razvojem, ki na posameznika vpliva negativno, ne more preživeti. Prav tako bralcu ponudi optimistično rešitev- vračanje k naravi, k pristnemu in preprostemu življenju, ki temelji na samooskrbi, k skupnosti, ki sobiva skupaj in ne vsak zase.


Najbolj brano