Zaradi infarkta s Hrvaškega po pomoč v Izolo

Minuli teden so v izolski bolnišnici rešili življenji slovenskemu in bosanskemu državljanu, ki so ju zaradi srčnega infarkta čez mejo peljali z reševalnim vozilom iz umaškega območja v Izolo. Intervencija je bila brez zapletov mogoča tudi zaradi Interreg projekta čezmejnega sodelovanja Emergency EuroRegion.

Po zaslugi čezmejnega projekta, v katerem je izolska bolnišnica partner, sta minuli teden preživela dva moška, ki ju je doletela srčna kap.    Foto: Zdravko Primožič/FPA
Po zaslugi čezmejnega projekta, v katerem je izolska bolnišnica partner, sta minuli teden preživela dva moška, ki ju je doletela srčna kap.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

IZOLA > Srčna kap je doletela moška, eden je doma iz okolice Gornje Radgone in je letoval na umaškem območju, drugi pa živi in dela v Umagu in je doživel zastoj srca. Kot poudarjajo v izolski bolnišnici, je bilo v obeh primerih odločilno, da so prizadeta pripeljali v Izolo, saj bi lahko bila že deset kilometrov daljša pot z reševalnim vozilom usodna. Oba bolnika so v Izoli zdravili nekaj dni, zdaj pa sta že oba v domači oskrbi.

Še obstajata pamet in strokovnost

Eden od bolnikov je Drago Sinič iz okolice Gornje Radgone. Včeraj nam je povedal: “Z motorjem sem odšel na dopust v počitniški dom blizu Umaga. Nenadoma me je začelo tiščati v prsih, bilo mi je slabo, zato so poklicali zdravniško pomoč, ki je prišla hitro. Že v reševalnem vozilu so naredili EKG in mi začeli pomagati, zdravnik je takoj poklical v izolsko bolnišnico. Začudil sem se, saj je ta v Sloveniji, pa mi je sestra povedala, da po nekem evropskem projektu zdaj lahko sodelujejo ne glede na mejo. Poklicali so tudi na mejni prehod, tako da smo jo prečkali prednostno. V Izoli so že čakali in me takoj odpeljali v operacijsko dvorano.”

Mreža Emergency EuroRegion v Istri

Mrežo sestavljajo izolska bolnišnica, Zavod za urgentno medicino Istarske županije, splošna bolnišnica Pulj in Reševalna služba slovenske Istre Zdravstvenega doma Izola s pomočjo pridruženih partnerjev.

Sinič ne more prehvaliti strokovne oskrbe v SBI, kjer je ekipo vodil zdravnik Gorazd Plevnik. “Če ne bi bilo tega projekta in sodelovanja po pameti in pametnih ljudi,če ne bi v Izoli ukrepali dobro, me najbrž ne bi več bilo, saj bi me izdalo srce,” je prepričan.

“Urgentni bolnik ne sme čakati”

Tako poudarja Jurij Avramovič Gregorič iz dejavnosti interventne kardiologije z vaskularno medicino v SBI. “Vsaka minuta šteje, bolnik mora čim prej do operacijske dvorane, kjer mu odpremo žilo,” poudarja in dodaja, da vse od klica na pomoč do odprtja žile ne sme preteči več kot dve uri, najbolje pa je, če niti tako dolgo ne. V nasprotnem primeru pride do odmrtja dela tkiva, do srčnega popuščanja ali celo do smrti. “Prav zato je ta projekt zelo dobrodošel in pomemben za vse Istrane, vse do Pulja in ne glede na mejo. Zanje je naša bolnišnica najbližja in ko gre za ogrožujoče stanje imajo zdaj možnost, da jim mi čim prej lahko pomagamo.”

Projekt je namreč namenjen oskrbi urgentnega bolnika po svetovnih standardih za nudenje urgentne pomoči. Povezuje zdravstvene time z območja obalno-kraške regije in Istarske županije. SBI je vodilna partnerica čezmejnega projekta Emergency EuroRegion pod okriljem Interreg Slovenija-Hrvaška,

V 85 odstotkih ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Namenjen je krepitvi in sodelovanju čezmejne urgentne službe po strogem protokolu in s partnerji v mreži. “Glavni skupni cilj projekta je vzpostavitev trajne mreže ključnih zdravstvenih institucij s področja urgentne medicinske službe na čezmejnem območju Obalno-kraške regije in Istarske županije. Vse to je zdaj že pripomoglo k prvima intervencijama pretekli teden, ko smo rešili življenji dvema bolnikoma, saj je bila naša bolnišnica najbližja,” poudarja dr. Katja Štrancar Fatur, vodja projekta v SBI.

S projektom so zdravstveni delavci dobro seznanjeni, enako tudi policisti. Letošnjo pomlad je umaški Zavod za nujno medicinsko pomoč iz tega projekta dobil sodobno reševalno vozilo, SBI pa heliport.


Najbolj brano