O živalih skozi stoletja

Razstava O živalih in ljudeh Etnografskega muzeja iz Zagreba, še vse do 17. novembra na ogled na gradu Kromberk, razkriva človekovo življenje, ki je od nekdaj potekalo v tesni povezavi z živalskim svetom. Vez med človekom in živaljo se je skozi čas spreminjala in poglabljala.

KROMBERK > Goriški ljubitelji živali vseh generacij se že od sredine aprila navdušujejo nad razstavo avtoric Željke Petrović Osmak, Tee Rittig Šiško in Gordane Viljetić iz Etnografskega muzeja v Zagrebu. Razstava O živalih in ljudeh, ki bo na ogled še do 17. novembra, obiskovalcem približa nekatere ključne teme v povezavi z odnosom med živalmi in ljudmi od daljne preteklosti vse do danes, saj obravnava udomačitev živali, lov, mesno industrijo, živali v ljudski umetnosti, simboliko, odnos do kultnih živali ter vprašanje pomembnosti hišnih ljubljenčkov nekoč in danes.

Univerzalen živalski svet

“V Goriškem muzeju smo v dogovoru s hrvaškimi kustosinjami pripravili in prilagodili del razstave, ki je namenjen živalskim frazemom, predmetom, ki so poimenovani po živalih, ter igračam. Osnovni koncept tega dela ostaja enak tistemu, ki je bil na ogled že v Zagrebu, mi pa smo ga prilagodili slovenskemu jeziku in prostoru,” pojasnuje David Kožuh, kustos razstave. “Zaradi razlik med slovenskim in hrvaškim jezikom smo izkoristili priložnost, da v tem delu razstave predstavimo nekatere najzanimivejše slovenske frazeme, ter dodali predmete iz naše etnološke zbirke, katerih imena izvirajo iz živalskega sveta. Ugotovili smo namreč, da se nekateri hrvaški frazemi s tematiko živali razlikujejo od slovenskih. Ker je vsakršno prevajanje frazemov iz enega jezika v drugi lahko problematično, smo predlagali uporabo slovenskih frazemov. Poleg tega smo želeli nekatere dodatno obrazložiti, zato je ta del tudi interaktiven in poučen,” Kožuh predstavi željo novogoriških prirediteljev razstave, da bi bil z jezikovnega vidika “volk sit in koza cela”.

Dodali so še igrače iz muzejskega fonda ter v duhu participacije povabili k sodelovanju vrtec iz Šempetra. “Otroci so zbirali igrače s tematiko živali in jih posodili za čas trajanja razstave,” še pravi kustos.

Na ta način je kustos dopolnil in obogatil razstavo, ki sicer izvira iz hrvaške kulturne dediščine, a je univerzalna.

Ob razstavi je izšel tudi dvojezičen vodnik po njej, ki je - tako kot razstava - napisan v slovenskem in angleškem jeziku.

Bogat spremljevalni in pedagoški program

Poleg obsežnega fotografskega materiala in številnih predmetov iz živalskega sveta razstavo odlikujejo tudi dokumentarni domači in tuji filmi.

Spremlja jo tudi bogat pedagoški in andragoški program, saj poleg strokovnega vodenja po razstavi v drugem nadstropju kromberškega gradu prirejajo za šolske skupine in najmlajše tudi vrsto delavnic in drugih tematskih dogodkov.

Ob odprtju razstave, ki sta jo aprila pospremila direktorja obeh muzejev, gostitelj Vladimir Peruničič in gost Goranka Horjan, so pripravili cikel muzejskih torkovih večerov, ki so se vsebinsko navezovali na razstavo.

Z več inštitucijami in društvi so pripravili predavanja o živalih v umetnosti srednjega veka na Slovenskem, o evoluciji človeka, o prepletu življenjskega okolja človeka in živali, o čarobnosti živalskega sveta, kot zadnje v nizu torkovih večerov ob razstavi pa so v muzeju gostili članice goriške enote Društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, ki so v družbi psov predstavile svoje plemenito delo. Na poletno muzejsko noč so v parku kromberškega gradu priredili noč metuljev pod vodstvom Bojana Zadravca iz Zavoda za gozdove Slovenije. Jeseni se obetajo novi “živalski” torkovi večeri.

---