Preplah v Aziji

Neprijetna novica prihaja iz Azije: paraziti malarije, ki širijo novo obliko te bolezni, so se iz Kambodže, koder je najprej izbruhnila, tudi s pomočjo komarjev razširili na Laos, Tajsko in v Vietnam. Gre za nevarnost pred mutirano obliko malarije.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična. 

Novica omenja, da komarji v Aziji prenašajo tudi povzročitelje malarije, ki so odporni na zdravila. Gre za parazite malarije, ki širijo novo obliko malarije in v zvezi s katerimi pri polovici pacientov običajna zdravila proti malariji ne delujejo.

Raziskovalci poudarjajo, da imajo izsledki raziskave lahko “strašljive posledice”, še posebej če se bo mutirana malarija razširila v Afriko. Spet drugi pa mirijo javnost, saj naj posledice ne bi bile tako hude, poroča spletni BBC.

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča Plasmodium falciparum, ki je odgovoren za večino smrtnih okužb. Letno se pojavi približno 350 milijonov do 500 milijonov okužb in od enega do treh milijonov smrti, pretežno v tropih in podsaharski Afriki.

Povzročitelja je odkril francoski vojaški zdravnik Charles Louis Alphonse Laveran, za kar je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo.

Znaki malarije so mrzlica, drgetanje, bolečine v sklepih, bljuvanje in krči. Posebno pri povzročitelju P. falciparum je možno tudi ščemenje kože. Pri težjih oblikah se lahko pojavi koma in, če bolezni ne zdravimo, smrt, še posebej pri majhnih otrocih. Lahko se pojavijo tudi pozni zapleti, ki privedejo do poškodb osrednjega živčevja ali do odpovedi ledvic pri črnosečni mrzlici.

Prenašalec (vektor) malarije je komar mrzličar (Anopheles). Malarija se pojavlja tudi pri drugih sesalcih (netopirji, glodalci, primati), pticah in plazilcih.

Komarji so žuželke, razširjene po vsem svetu. V mnogih deželah, zlasti afriških, azijskih in južnoameriških, spadajo med najvažnejše prenašalce najrazličnejših kužnih bolezni. Njihova značilnost, da sesajo kri na več vmesnih gostiteljih, omogoča prenašanje mikroorganizmov med njimi, pa tudi na človeka. Komarji so dvokrilni insekti iz družine Culicidae. Po vsem svetu je razširjenih več kot 3000 vrst. Pri nas so prisotne predvsem tiste iz rodu Anopheles, Aedes in Culex.

Komar mrzličar Anopheles macculipennis je velik do šest milimetrov. Razširjen je tudi v Evropi. V primeru, da je okužen, lahko s pikom prenaša nevarno bolezen malarijo tudi na človeka. Jajčeca samica odlaga v vodo, nekatere vrste v luže, mlake, vodo v zbiralnikih, votlinah dreves ... Nekatere vrste odlagajo jajčeca na vlažne površine na nižinskih predelih, ki so izpostavljeni poplavam. Neke druge vrste odlagajo jajčeca na spodnje vlažne strani vodnih rastlin.

Vse oblike potrebujejo vodo za razvoj. Ličinke in nimfe se razvijajo v vodi in morajo občasno na površje, da zajamejo zrak. Pri tem se, značilno za posamezno vrsto, razporedijo pod vodno gladino. Hranijo se z bakterijami, protozoji in algami v vodi. Vse ličinke gredo skozi štiri stadije in iz končne oblike nimfe izleti odrasla oblika komarja. Razvojni ciklus od jajčeca do odraslega osebka traja povprečno en teden, a odvisno od vrste in temperature vode ter drugih dejavnikov.

Odrasle oblike se hranijo s sokom rastlin, toda le samica pika in sesa kri toplokrvnih živali in človeka. Kri je nujna za razvoj jajčec. Moč napadov na človeka je odvisna od vrste komarja. Nekatere vrste napadajo in pikajo cel dan, najmočneje ob sončnem vzhodu in zvečer, nekatere le ponoči.

V našem okolju piki sicer niso nevarni, sproži pa izloček komarja alergijsko reakcijo, podobno ožigu koprive ali meduze (oteklina, rdečina, neznosen srbež). Zaradi praskanja nastale ranice se ta lahko okuži z umazanijo oziroma bakterijami. Kot piki os povzročajo piki komarjev pri posameznikih hujše alergijske reakcije in nekateri morajo poiskati pomoč zdravnika.

Borba s prenašalci in povzročitelji nalezljivih bolezni je nenehna, saj se tudi odpornost povzročiteljev spreminja, podobno kot razvoj in odkrivanje novih pripravkov ter zdravil.


Najbolj brano