Leta razcveta in tudi boja

Za zemljo in materin jezik je knjiga, v kateri Rajko Harej opisuje svoj rodni Dornberk med letoma 1848 in 1927. Razburljivo obdobje, ko se je vas skokovito razvijala, a pod fašizmom nato trpela, je predstavil pod lipami v KC Lojze Bratuž.

Rajko Harej (levo) je v knjigi predstavil kulturno in gospodarsko 
dogajanje  v Dornberku med letoma 1848 in 1927.  Foto: Mitja Marussig
Rajko Harej (levo) je v knjigi predstavil kulturno in gospodarsko dogajanje v Dornberku med letoma 1848 in 1927.  Foto: Mitja Marussig

GORICA > Rajko Harej je v knjigi zajel obdobje od leta 1848, ko po marčni revoluciji nastanejo pogoji za razvoj vasi, do leta 1927, ko fašistična oblast prepove vsakršno kulturno in drugo (so)delovanje vaščanov. Osredotoča pa se na dve takrat zelo razvejani dejavnosti: kulturo in vinarstvo. “Glavni vir so časopisni članki iz tistega časa, v glavnem Soča, Gorica, Primorec, Novice, Zgodnja danica,” je povedal Harej. Opisuje razvoj društev, ki se je začel z ustanovitvijo čitalnice, v knjigi je zbral vse programe, katere igre so igrali, poleg opisa kulturnih dogodkov v vasi pa je posebno pozornost namenil nosilcem dogajanja - od duhovnika, časnikarja in narodnega buditelja Josipa Furlanija, pobudnika čitalnic in idejnega vodje kulture v vasi, pa do organista Jožefa Sakside, ki je z priredbami pesmi in skladb tudi v težkih časih pod fašizmom ljudem dajal upanje. Med nosilnici dogajanja v vasi izstopa še prvi župan Franc Kerševani.

Posebno pomembna je bila ustanovitev prvega vinskega društva pri nas, s katerim se je začel skokovit gospodarski razvoj vasi. “Vsako leto so imeli razstavo in javno ocenjevanje vin, to je zagotovilo hiter razvoj. V Avstro-Ogrski je bila cena vina zelo visoka, kar 15 družin v Dornberku je obogatelo. Na žalost je pod Italijo cena vina padla tudi za desetkrat, kar je bil hud udarec za vinarje,” je povedal Harej, ki opisuje tudi kulturni boj pod fašizmom, ko so ljudje s pesmimi in igrami ohranjali slovenski jezik.


Najbolj brano